Upravniki blokov bodo denar porabljali za popravila na stavbah, tak način zbiranja pa naj bi olajšal plačevanje večjih zneskov.
Lastniki starejših stanovanj morajo s položnico nakazati denar na račun upravnika stavbe. Dražja popravila stanovanjskih blokov, na primer menjava strehe ali obnova fasade, ne bodo več enkratni strošek, temveč jih bo upravnik poravnal z denarjem, ki se je zbral v rezervnem skladu. Za stanovanja, ki so jih zgradili v zadnjih desetih letih, ni potrebno plačevati v rezervni sklad. Za druga stanovanja je višina zneska natančno opredeljena. Za stanovanja stara od deset do trideset let mora lastnik plačati 0,20 evra za kvadratni meter mesečno, za stanovanja stara od 30 do 60 let je treba računati 0,25 evra, za stanovanja stara več kot 60 let pa 0,30 evra na kvadratni meter mesečno.
Za prenovljene stavbe pa velja naslednje: "V primeru celovite prenove, kadar so zamenjani vsi glavni elementi, kot so streha, fasada, dvigalo, kurilnica, se potem smatra, kot da bi bila stavba stara pet in se prvih pet let po rekonstrukciji ne vplačuje v rezervni sklad. Če je bila pa stavba le delno prenovljena, potem se pa smatra, kot da je stavba v drugi starostni skupini, od 10 do 30 let," pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, z ministrstva za okolje in prostor. Novost je prinesel novi stanovanjski zakon, ki plačilo v rezervni sklad nalaga izključno lastnikom. "Glede na to, da gre za lastništvo stanovanja oz. posameznega dela, je to vedno dolžnost etažnega lastnika in najemnik s takimi prispevki nima nič," dodaja Starič Strajnarjeva.
S prodajo stanovanja lastnik denarja iz sklada ne more dobiti nazaj. Če se odloči, da iz takšnega ali drugačnega razloga položnic ne bo upošteval, lahko v skrajnem primeru ostane tudi brez stanovanja, saj ga bodo prodali in poplačali dolg skladu.
FRELIH: O PORABI SREDSTEV SE BODO ODLOČALI LASTNIKI
O uvedbi in delovanju rezervnega sklada smo se v studiu 24 ur pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Združenja za poslovanje z nepremičninami, Janezom Frelihom.
Kako je zagotovljeno, da bo upravnik dobro gospodaril s sredstvi rezervnega sklada?
Gospodarjenje sredstev rezervnega sklada zelo omejuje že sam zakon, in sicer 43. člen, ki določa, da lahko upravnik ta sredstva vplačuje le na depozite pri bankah, ki imajo za to pooblastilo na območju Republike Slovenije, v nakup državnih obveznic in pa v vrednostne papirje. Tako kot bodo ti papirji in tako kot bodo banke obrestovale ta sredstva, toliko se bo prigospodarilo s temi sredstvi. Seveda v prid lastnikov.
Kdo bo to nadziral?
Nadziralo se bo to lahko na več načinov. Namreč po stanovanjskem zakonu se lahko ta sredstva uporabljajo samo za vzdrževanje stanovanj, za intervencije in pa po posebnih odločbah, če inšpekcija zaradi nevzdrževanja ali sodišče izdata takšno odločbo, se ta sredstva lahko uporabljajo samo za to. Sredstva oz. denar, za kaj se bo porabil, pa odločajo zgolj lastniki stanovanj, ker plan vzdrževanja sprejemajo lastniki.
Če so lastniki že doslej vplačevali v podobne sklade, se bodo ti enostavno preimenovali v rezervne sklade ali bodo plačevali dvojno?
Nikakor ne. O tem se bodo odločali lastniki. Kar nekaj lastnikov je namreč že danes vplačevalo denar, zlasti tisti, ki so se zavedali, da je vzdrževanje hiše dolgoročna obveza. Ti lastniki se bodo sedaj odločili, ali bodo isto višino vplačevali v rezervni sklad ali samo razliko ter seveda na kakšen način. Zakon namreč določa, da lahko minimalna sredstva na podlagi programov vzdrževanja tudi povečajo za tisto obdobje, ko bodo porabili oz. rabili več sredstev za vzdrževanje.
Kaj se bo zgodilo, če bo šel upravnik v stečaj?
Lastnikom se ne bo zgodilo nič, ker zakon določa, da to ni stečajna masa upravnika. Ta sredstva so namreč na posebnem računu pri bankah, tako da niso nikakor povezana s premoženjem upravnika.
