Število fizičnega nasilja in drugih oblik napadov na slovenske policiste se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo, in sicer s 109 na 118 kaznivih dejanj, kar pa je 8,26-odstotno povečenje. Policisti so bili največkrat napadeni na v prometu, na cestah, parkiriščih, v zasebnih stanovanjih, v gostinskih lokalih, na športnih prizoriščih in v prostorih policije.
Gleda na delovno področje je bilo največ napadov pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter obravnavanju cestnoprometnih prekrškov in kaznivih dejanj. V enakem obdobju je bilo obravnavanih 36 (35) groženj policistom.
Kršitelji so pri upiranju in napadih na policiste uporabljali tudi fizično silo – odrivanje, prijemanje, davljenje (666-krat), udarec z roko (92-krat), udarec z nogo (57-krat), nož (8-krat), drugi nevarni predmeti (7-krat), steklenica (6-krat), palica (3-krat), strelno orožje – pištola (2-krat), drugo hladno orožje (2-krat), pes (1-krat) itd.
Incident v Ljubljani in drugi dogodki
V središču Ljubljane je starejši moški v petek streljal na policiste, ki so se odzvali na klic o nasilju v družini. Ranjena policista – gre za 41- in 33-letnika s policijske postaje Center – se zdravita v ljubljanskem kliničnem centru. Zdravnik, ki ju je operiral, je dejal, da imata strelne rane na prsnem košu in levi roki, njuno življenje pa ni bilo ogroženo.
V mesecu maju je 57-letni voznik iz okolice Trebnjega na policista, ki sta želela opraviti test alkoholiziranosti, usmeril revolver, ki ga je imel za pasom. Lanko leto novembra so policisti med zbiranjem obvestil odkrili domnevnega drugega udeleženca nesreče, ki je med postopkom, v katerem je kazal znake močne vinjenosti, udaril policista v glavo. Mož postave je zato uporabil fizično silo in lisice, med prerivanjem pa sta oba padla po tleh in se lažje poškodovala.
Pred nasiljem pa niso varni tudi varnostniki.
Tako je neznani storilec v začetku junija v okolici Dolskega stopil do varnostnika in mu zagrozil s puško. Od njega je zahteval gotovino, nato pa mu je vzel še voki-toki, mobilni telefon in orožje.
Uporaba prisilnih sredstev
V prvem polletju 2009 so policisti v 2391 primerih zoper 2542 oseb uporabili 4923 prisilnih sredstev. Število uporabljenih prisilnih sredstev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 5,83 odstotka; število oseb, zoper katere so bila prisilna sredstva uporabljena, pa se je zmanjšalo za 10,59 odstotka.
Največ prisilnih sredstev so policisti uporabili pri vzpostavljanju javnega reda in miru, torej v kar 2007 primerih, sledijo pa delovna področja: zagotavljanje varnosti cestnega prometa – 2201 primerov, preiskovanje kaznivih dejanj 1047, razzlični dogodki, kjer so posredovali pri 179 primerih. Prisilna sredstva so policisti uporabili tudi pri spremljanju in izročanju oseb, in to v kar 178 primerih, nadzoru državne meje – 81 primerov in drugje.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.