V Sloveniji je bilo lani 10.912 ljudi upravičenih do subvencije najemnine.
Ker je socialnih stanovanj premalo, država ljudem, ki bi imeli pravico do socialnega stanovanja, a tega ne dobijo, subvencionira tudi del tržne najemnine. "Neprofitnih najemnih stanovanj je premalo in kljub večletnim naporom posameznikov, da bi si zagotovili takšna stanovanja na podlagi razpisov, se morajo odločati za najemna stanovanja, kjer plačujejo mnogo višjo ceno najemnine," je povedala sekretarka Skupnosti CSD Slovenije Darja Kuzmanič Korva.
Gre za populacijo, ki se zaradi pogojev razpisov za neprofitna najemna stanovanja ne uvrstijo na listo kandidatov dovolj visoko, da bi ga lahko dobili v najem, plačila tržne najemnine pa prav tako ne zmorejo. "Samo zato, ker gre za tržno najemno stanovanje, še ne pomeni, da vlagatelj za subvencijo najemnine ni v taki socialni situaciji, da zmore, zato bi mu morala biti zagotovljena enaka subvencija kot za neprofitno najemno stanovanje," je prepričana.
Če bi občine dajale dovolj možnosti za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja, do teh težav ne bi prihajalo. Pri tem so, kot je Kuzmanič Korva omenila že ob sprejemanju interventne zakonodaje financiranja občin v državnem svetu, najbolj diskriminirani in imajo največ težav s pridobitvijo neprofitnih najemnih stanovanj samske odrasle osebe, ki na razpisih zberejo najmanj točk in tako ne morejo rešiti stanovanjskega problema.
Ministrstvo je bilo proti
Državni zbor je konec februarja sprejel predlog zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, s katerim se po predlogu vlade ob znižanju povprečnine za občine znižujejo stroški delovanja občin. Med drugim se odpravlja posebna določba, ki je priznavala upravičencem do subvencije tržne najemnine še subvencijo neprofitne najemnine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je po lastnih navedbah temu nasprotovalo. "Gre za poslabšanje materialnega položaja socialno šibkih najemnikov," so pojasnili na ministrstvu.
Tržna najemnina je namreč sestavljena iz subvencije neprofitnega dela najemnine in subvencije med neprofitnim in tržnim delom najemnine. Če se torej črta subvencija neprofitnega dela tržne najemnine, mora najemnik, ki sicer izpolnjuje pogoje za najem neprofitnega stanovanja, a stanovanj občina ne zagotavlja, najeti stanovanje na trgu ter celotni neprofitni del najemnine kriti sam kriti, le tržni del najemnine ima subvencioniran. Tisti najemnik, ki živi v občini z dovolj socialnimi stanovanji in ima popolnoma enake dohodke kot prvi najemnik, pa bo imel subvencionirano celo najemnino.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.