Z javnimi deli proti brezposelnosti?
Oktobra in novembra je bilo v Sloveniji že 4000 več brezposelnih. V letu 2009 naj bi se na zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 16.000 oseb.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je spregovoril o ukrepih za ohranjanje delovnih mest v zaostrenih pogojih finančne krize in o programu dela v letu 2009. V sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravljajo ukrepe za sofinanciranje delovnega časa v podjetjih, kjer bi sicer odpuščali, je dejal. Poudaril je, da se finančna kriza že čuti tudi pri nas, ''saj se ustavlja zaposlovanje, oktobra in novembra pa je bilo že 4000 več brezposelnih''. ''Napovedi niso obetavne, število brezposelnih se bo povečevalo. Na zavodu za zaposlovanje namreč ocenjujejo, da se bo v letu 2009 število brezposelnih povečalo za več kot 16.000 oseb, glede na sedanjih 61.000,'' je opozoril.
Kvota za zaposlovanje tuje delovne sile se bo v letu 2009 znižala za četrtino, ocenjuje minister Ivan Svetlik. (Foto: Dare Čekeliš)
Slovensko gospodarstvo v razmerah globalne finančne krize od države prednostno potrebuje oživitev finančnega sistema in zagotovitev likvidnosti v realnem sektorju. Iz nabora ukrepov, ki bi takoj razbremenila gospodarstvo, pa podjetja dajejo prednost znižanju stroškov dela, ki bi imelo takojšen učinek na poslovanje.
Vsi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje delodajalcev pri zaposlovanju bodo po ministrovih besedah kmalu objavljeni, pri skrajšanju delovnega časa pa računajo na dogovor s socialnimi partnerji. ''Skrajšanje delovnega časa na 36 ur na teden je stvar dogovora med sindikati in delodajalci, pri skrajšanju na 32 ur pa bi država priskočila na pomoč s pokrivanjem prispevkov za pokojninsko blagajno,'' je obljubil.
V tem okviru na ministrstvu razmišljajo o dodatnem programu javnih del in ohranjanju delovnih mest s poudarkom na zaposlovanju za določen čas, kar je tudi ''stvar dogovora socialnih partnerjev''. Kot pravi, je v tem času prihajajoče recesije treba obdržati "ravnotežje med fleksibilnostjo in varnostjo delovnih mest". "Pripravili smo tudi predlog normativnega dela ministrstva za prihodnje leto, ki ga bomo predložili vladi," je dejal minister.
Največ odpuščanj v gradbeništvu in avtomobilski industriji
Dodal je, da program obsega spremembe nekaterih zakonov, predvsem pa je treba po njegovem dopolniti zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in o štipendiranju. Zakon o socialnem varstvu se bo po Svetlikovih besedah razdelil na dva dela, in sicer na Zakon o socialno varstveni dejavnosti ter na Zakon o denarni socialni pomoči.
Novi minister Ivan Svetlik je predstavil ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Finančna kriza naj bi prizadela različne panoge, med njimi tudi avtomobilsko industrijo. Na fotografiji je delavec v novomeškem Revozu. (Foto: POP TV)
Minister Ivan Svetlik ne izključuje predlogov ministrstva, ki bi šli v smeri povečanja denarja v pokojninsko blagajno in podaljševanje delovne dobe. Po njegovih besedah si "vsekakor želijo vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok".
Direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš je pri tem izpostavil tudi pripravo novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo urejal uveljavljanje pravic na eni točki. "Gre za to, da se v okviru centrov za socialno delo uveljavljajo vsi ključni transferji. To bo v prihajajoči finančni krizi zagotavljalo hitrejšo pot do izplačil, hkrati bo omililo tudi socialno stisko posameznika, družine," je prepričan. V zvezi z grozečo brezposelnostjo je omenil, da se v Sloveniji od septembra sicer kaže rahlo naraščanje brezposelnosti, ki pa je še vedno pod lansko ravnijo. Kot pravi, napovedi kažejo, da bodo odpuščali najprej v gradbeništvu in avtomobilski industriji, medtem ko bo več povpraševanja po delavcih v storitvenih dejavnostih.
Minister Svetlik je nato skupaj z generalnimi direktorji direktoratov izpostavil tudi potrebo po vnovični oceni življenjskih stroškov, da bi glede na nove okoliščine oziroma na prihajajočo finančno krizo na novo določili minimalno plačo in denarne pomoči. "Ocenjujemo, da je v zadnjih letih prišlo do strukturnih sprememb pri ocenah ministrstva glede življenjskih stroškov, zato je potrebna vnovična ocena teh izdatkov," je še opozoril.
Zgodba: Finančna kriza
Pošlji komentar
Povezani članki
Glasuj
Komentarji
Nisem s edobro izrazil, potrene po tehnični intiligenci seveda ni, saj je ponudba večja kot povpraševanje! A sae mogoče kaj investira? Kdajs mo nazadnje v Sloveniji zgradili kakšne nobeve kapaciette? Še smuči bomo nehali delati, ketne, kamione itd. smo pa žezdavnaj, s ene splača, naj jih delajo Avstrijci, nemci in Italjani, če sotako neumni, mi smo postindustrijska družba, ki razvija bančne in zavarovalniške produkte!
Tonček slabo si povedal..??Nič ne štima..?
Delati se ne izplača, od dela je debel samo kramp in to na špici in Kurac v prazni denarnici..??
Vse firme so oželi in na koncu spufali Družboslovci z svojimi nenormalnimi projekti ,ki jih nihče ne potrebuje in požrešnimi željami, ki jih morajo vsi ki delajo plačati in še prenašati na koncu propadejo in preselijo še tisto malo v tujini samo da bi ubežali roparskim zahtevam požrešnih družboslovcev..??
Rešitev je likvidacija vsaj dvesto občin ali likvidacija vse.230 občin in ustanovitev osmih manjših območij tudi pokrajin z desetkrat manjšo administracijo..poleg tega pa še to izredno slabo plačati da bo vsak dobil ustvarjalno željo po delu in dokazavanju ne pa samo odpiral gobec naj proračun zagotovi sredstva....moral bi mu zagotoviti eno na gobec..??
Prvi ukrep ki bi prinesel takojšen rezultat je da bi na vrata dveh ministerstev več jih tako mala država kot je naša ne potrebuje..obesili tablo..na kateri bi pisalo....???
Nismo tukaj zato da bomo poslušali vaše zahteve in želje po denarju pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal..??
No Tona jaz pa vem da nisem dobro napisala je pa resnično in samo zaradi tega Evropa tehnološko zaostaja, se stara, in propada..??
Mojlah
Tonček Balonček13.12.2008, 19:330
Sploh so ap veliek potrebe po tehničniintigenci!
in kje misli evropa dobiti to tehnično inteligenco?
izobražen nemški angleški francoski kader se seli v kanado avstralijo
le zakaj?
v njihoi državi se ne počutijo več domače
le zakaj?
Sploh so ap veliek potrebe po tehničniintigenci!
dejan.slo.mb, saj ravno to trdi, odpuščajo le elnuhe in sploh ni problema, ta pridni, večina Slonencev, s ebodo takoj na novo zaposlili, saj je dela dovolj! Ne razumem, zakaj sploh ta panika z odpuščanejm!
Pre**eti sindikati in vlada. Takoj pospravit ven tujce k delajo za drobiž in znižujejo plače. Drgač ni izhoda.Za 2e na uro mi ne gremo delat !!!!!!! Socijalni damping !!! Agencije in posredniki tuje delovne sile polnijo žepe,medtem k dela za nas ni !!!!!!
TončekBalonček,dela je ja,če hočeš rame uz rame z uvoženimi *črnci* največ iz ex-yu področja za 2-3e na uro.
A bi ti šel tega delat !!! Brez dopusta,bolniškega,po12ur na dan plačanih samo 8 itn....
Raje zapri gobec,takšnih bedarij govorijo le državni paraziti ki se za delo nikol niso poprejeli čeprav imajo službe,al pa sinčki in hčerkice nove buržujske kaste v Sloveniji.
Tonček kondomček, za fizikalce in ljudi s podn izobrazbo, kot si jih sam naštel. Jaz sem pa govoril o kvalitetni tehnični inteligenci.
Javna dela nikakor niso le za fizikalce. Odkod ta tema v zavedanju nekaterih pravovernih? Na javnih delih v Sloveniji dela na stotine ljudi z visoko izobrazbo, kot inštruktorji v šolah, društvih za pomoč ljudem v duševni stiski, kulturnih organizacijah (muzeji, galerije itd.), socialnih zavodih in še marsikje, kjer je \"delodajalec\" upravičen najemanja teh ljudi brez službe. Gre za dejavnost, kjer dobiš za mali denar visokousposobljene kadre za kakšno leto (saj ji je v izobilju), potem ti pa prevajajo, vodijo, programirajo in še kaj na pol zastonj, a ni to fino. Letos jim pripada celo regres, nekoč te pravice niso imeli, samo dopust. Zaposlen na javnih delih, za katera se zahteva visoka izobrazba, prejme skoraj 700 EUR plače, nezaslišano!
Bedarija populistična. A gremo zdaj res nazaj v komunizem ? Javna dela so začasna rešitev za fizikalce, medtem nam bo pa tehnična inteligenca ušla v dežele, ki nimajo slaboumne komunajzerske vrhuške.
josjos
Zoazoa