Z odsluženimi vozili delovali neučinkovito

V revizijskem poročilu je Računsko sodišče RS ugotavljalo smotrnost poslovanja okoljskega ministrstva in ministrstva za notranje zadeve pri vzpostavitvi sistema ravnanja z izrabljenimi vozili. Ugotovilo je, da okoljsko ministrstvo v letih 2007 in 2008 ni vzpostavilo učinkovitega sistema ravnanja z izrabljenimi vozili, ki bi omogočil, da se v sistem zajamejo vsa letno nastala izrabljena vozila. V teh letih je bilo namreč prek javne službe razgrajenih le 10 odstotkov izrabljenih vozil, ugotavlja računsko sodišče.

"Glavna vzroka za razmeroma majhen delež v sistemu razgrajenih vozil je neustreznost izjave o lokaciji vozila, ki ne spodbuja oddaje vozil v razgradnjo, in omogočanje dejavnosti oseb z dovoljenjem za odvzem sestavnih delov. Poleg tega zaradi neustrezne evidence nadzor ni učinkovit," je povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Brez metodologije ni pogojev za celovit nadzor

V poročilu je tudi zapisano, da okoljsko ministrstvo ni določilo metodologije za oceno števila izrabljenih vozil, ki nastanejo v enem letu. Tako tudi v pogodbah z izvajalci javne službe ni moglo določiti enakih zmogljivosti v centrih za obdelavo izrabljenih vozil in ni ustvarilo pogojev za učinkovito merjenje uspešnosti zajema izrabljenih vozil v sistem razgradnje. Hkrati ministrstvo tudi ni pripravilo predloga sprememb predpisov, s katerim bi vpeljalo ukrepe, ki bi preprečili zlorabo izjav o lokaciji vozila za nelegalno razgradnjo izrabljenih vozil, s čimer bi zagotovili, da bi bilo več vozil razgrajenih v okviru javne službe. Ker ministrstvo nima natančnega podatka o številu vozil, ki so začasno odjavljena iz prometa na podlagi izjav o lokaciji vozil, ni pogojev za celovit nadzor nad temi vozili, meni računsko sodišče.

Poleg tega ni zagotovilo, da bi se vozila skladiščila in razgrajevala na okolju varen način in da se pri tem ne bi izkrivljala konkurenca. Tudi ni vzpostavilo vodenja evidence o predelavi vozil tako, da bi imelo sprotne podatke izvajalcev javne službe o ponovni uporabi, oddaji v recikliranje, drobljenje in predelavo ter odstranjevanje sestavnih delov izrabljenih vozil in o vnovični uporabi sestavnih delov vozil.

Precej preplačane okoljske dajatve za izrabljena vozila

Ministrstvo tudi ni za vlado pripravilo predloga ustreznega akta o določitvi cene koncesionirane javne službe ravnanja z izrabljenimi vozili, ko je bila določena nova cena javne službe v znesku 0 evrov. Za obdobje od 1. aprila do 31. decembra 2007 višine okoljske dajatve za izrabljena vozila ni prilagodilo temu, da se razgradnja vozil ne bi več plačevala iz okoljske dajatve za izrabljena vozila, in ni izdelalo nove kalkulacije stroškov ravnanja z izrabljenimi vozili, ki bi bila podlaga za določitev nove višine okoljske dajatve za izrabljena vozila. V državni proračun je bilo zato vplačanih za 6,365 milijona evrov več sredstev okoljske dajatve za izrabljena vozila, kot so znašali mejni stroški.

Za leto 2008 tudi ni bila izdelana kalkulacija zneska okoljske dajatve za izrabljena vozila, in ker ministrstvo vladi ni predlagalo prilagojenega zneska okoljske dajatve za izrabljena vozila, se okoljska dajatev za izrabljena vozila v letu 2008 ni obračunavala. S tem je v letu 2008 državni proračun oškodovalo za 831.000 evrov prihodkov iz okoljske dajatve za izrabljena vozila, ugotavlja računsko sodišče.

Obe ministrstvi nista vzpostavili neposredne povezave med spletno aplikacijo za razgradnjo avtomobilov in evidenco registriranih vozil, ki bi omogočala medsebojni nadzor podatkov. Okoljsko ministrstvo ni bilo učinkovito pri nadzoru nad delovanjem sistema ravnanja z izrabljenimi vozili, saj nima podatkov, kaj se zgodi z izrabljenimi vozili, nastalimi v enem letu, in o tem tudi ni izdelalo enotnih ocen. Prav tako ni pridobilo vseh predpisanih podatkov o ravnanju z izrabljenimi vozili.

Poročilo Evropski komisiji ne izraža dejanskega stanja

Poročilo Evropski komisiji o doseženem deležu ponovne uporabe in predelave ter deležu ponovne uporabe in recikliranja izrabljenih vozil za leto 2007 ne prikazuje dejanskega stanja, saj v izračun deležev ministrstvo za okolje ni vključilo podatkov o ponovni uporabi sestavnih delov, ki so jih iz izrabljenih vozil vzele osebe z dovoljenjem za odvzem sestavnih delov iz izrabljenih vozil za ponovno uporabo, in ostanki vozil po odvzemu sestavnih delov, ki bi jih morale osebe s tem dovoljenjem oddati v dokončno razgradnjo izvajalcem javne službe. Ministrstvo teh podatkov namreč po ugotovitvah računskega sodišča ni pridobilo.

Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nesmotrnosti od okoljskega ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov v roku 90 dni ter ministrstvoma podalo več priporočil za izboljšanje njunega poslovanja pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili.

Sicer je ministrstvo po Šoltesovih besedah že med revizijskim postopkom izvedlo nekatere ustrezne popravljalne ukrepe – v letu 2009 je izdelalo obrazce za poročanje in za vlado pripravilo predlog sklepa o okoljski dajatvi. "Nekatere stvari so že upoštevane, nekatere, ki so še navedene v zahtevi po predložitvi odzivnega poročila, pa bodo še morale biti," je še menil Šoltes.

Ministrstvo za okolje in prostor se bo na poročilo računskega sodišča odzvalo predvidoma v drugi polovici prihodnjega tedna, saj je poročilo precej obsežno, so za 24ur.com sporočili z ministrstva.