Država ima v lasti približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, po novem bo z njimi upravljalo državno podjetje. "Z zakonom smo želeli narediti dobre nastavke za razvoj lesne industrije," je dejal kmetijski minister Dejan Židan. Samo gospodarjenje z gozdom je namreč po njegovih besedah pomembno, a se je treba zavedati, da je največ delovnih mest v nadaljevanju verige, torej v žagarstvu in lesarstvu.
Pri pripravi zakona so po Židanovih pojasnilih upoštevali načela čim višjega donosa, prispevek k razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitev lesa in lesnih proizvodov. "Verjamemo, da bomo s tem zakonom na enoten in pregleden način naredili ponudbo vsega slovenskega lesa v državni lasti in omogočili lesni industriji sklepanje večletnih pogodb in s tem ustvarili novo in boljše poslovno okolje," je poudaril.
Cilj zakona je tudi povečevanje površin gozdov v državni lasti, in sicer na način, da se država umika tam, kjer so majhne parcele, kjer je solastništvo, in združuje na velikih parcelah. Velik poudarek bo dan nakupu gozda v obmejnem prostoru.
Z zakonom želijo prispevati k ohranjanju kmetij na gorskih in hribovskih območjih ter upoštevati javni interes na varovanih območjih narave, je navedel Židan.
"Gozdovi, 20 odstotkov, kolikor jih je v državni lasti, ostajajo v državni lasti, družba vstopi samo z določenimi pravicami, ki se vežejo predvsem na razpolaganje in upravljanje," je poudaril državni sekretar Miha Marenče.
Novoustanovljena družba, imenovala se bo Slovenski državni gozdovi, bo po njegovih besedah v prvi fazi skrbela za sečnjo, spravilo in prodajo lesa ter sklepanje dolgoročnih pogodb, v nadaljevanju pa tudi na druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z gozdnim prostorom.
Po sprejetju zakona v DZ, kar naj bi se po njegovih pričakovanjih zgodilo do konca leta oz. v začetku prihodnjega leta, bo vlada imenovala v.d. direktorja družbe, ki bo moral najprej pripraviti potrebne akte za delovanje.
Novoustanovljena družba bo gospodarjenje z državnimi gozdovi prevzela v sredini prihodnjega leta, je še dejal Marenče in dodal, da bodo s 1. julijem na njo prešli tudi zaposleni s sklada kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni v delu gozdarskega sektorja - gre za 50 zaposlenih. Hkrati pa se bo zaposlovalo na tistih nalogah, ki jih sklad trenutno ne upravlja, nova družba pa jih bo, in sicer gre za komercialo oz. samo prodajanje - po ministrovih napovedih bo imela družba konec prihodnjega leta približno 200 zaposlenih.
Kot je znova ocenil Židan, je bilo upravljanje z državnimi gozdovi v zadnjih 20 letih povsem drugačno od primerov dobrih praks v evropskih državah. "Z državnimi gozdovi trenutno upravljajo koncesionarji, ki koncesij niso dobili na transparenten način, ampak so jim bile dodeljene brez razpisa, tudi izplen za državo je bil bistveno premajhen," je dejal in spomnil, da je tudi računsko sodišče opozorilo, da sedanji sistem ni ustrezen.
Naslednjo leto bo sicer t.i. hibridno leto, večina koncesija namreč poteče 1. julija. Če DZ ne bo potrdil predlaganega zakona, ostane obstoječi model gospodarjenja z gozdovi. A minister ob tem opozarja, da v primeru, če bi moralo priti do novega razpisa za podeljevanje koncesij, ni nujno, da jih dobijo trenutni koncesionarji.
Židan razume, da je sedanje koncesionarje strah, imajo zaposlene, kompetence, stroje, a meni, da je strah nepotreben. "Ko bodo objavljeni razpisi za delo v gozdovih, se bodo upoštevale kompetence, izkušnje ..." je še dejal.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.