Slovenija

FOTO: Parada ponosa: Naprej v srednji vek?

Ljubljana, 02. 06. 2012 09.33 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na zaključku 12. Parade ponosa se je na Kongresnem trgu zbralo več kot 400 ljudi. Z geslom Naprej v srednji vek so poudarili, da je po padcu družinskega zakonika družba nazadovala, vedno več ljudi pa je odrezanih od pravic, ki jim pripadajo.

Udeleženci Parade ponosa so se zbrali opoldne na Metelkovi, od koder so ob 13. uri krenili po ljubljanskih ulicah. Na Kongresnem trgu so pripravili tudi krajši program.

Novinarka Mojca Vakselj je uvodoma dejala, da so se zbrali zato, da zažgejo predsodke in pozdravijo drugačnost. Ne glede na spolno usmerjenost si vsi v tej državi zaslužijo enake pravice, je poudarila.

V glavnih mestih Poljske in Latvije, Varšavi in Rigi, so pripravili Parado ponosa za pravice istospolnih usmerjenih. V Varšavi se je Parade ponosa udeležilo okoli okoli 2500 istospolno usmerjenih in njihovih podpornikov, v Rigi pa več sto ljudi.

Solastnica lokala Cafe Open Barbara Rajgelj je pojasnila, da je po padcu družinskega zakonika na referendumu želela prenehati z zagovorništvom človekovih pravic. "Sicer bi izgubila smisel, bi pa pridobila mir," je povedala in dodala, da jo je "malodušje" kmalu zapustilo, saj da se ne želi pridružiti "pasivni večini, ki je s svojo tiho privolitvijo pomagala glasni Katoliški cerkvi in slovenski desnici zrušiti zakon, ki nikomur od njih ni nič jemal".

Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki se je vprašal, od kod toliko sovraštva. Ponovil je, da je zagovornik družinskega zakonika in zagotovil, da bo ta "prišel v veljavo prej ali slej". Po njegovih besedah ima vsak pravico, da si izbere svojo pot, nihče pa nima pravice, da po kateri koli osnovi deli ljudi.

Parade se je udeležil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki je poudaril, da ga veseli, da se je letos zbralo več ljudi kot lani, kar je po njegovem dober znak.

Predstavnik društva Parada ponosa za stike z javnostmi Teo Radetić je pojasnil, da je glavni namen povorke predvsem ta, da daje vidnost skupnosti gejev, biseksualnih in transspolnih (LGBT). Marsikdaj se namreč pozabi, koliko je teh ljudi v naši družbi in kako veliko populacijo se diskriminira, je poudaril. Marsikdo pa se povorke udeleži zgolj zato, ker podpira strpno družbo, v kateri spolna usmerjenost pri podeljevanju človekovih pravic ni pomembna.

O geslu parade je Radetić dejal, da je Slovenija letos nazadovala kot družba v dajanju človekovih pravic različnim ljudem. "Namesto da je naša država socialna, napredna in strpna, začenja ločevati ljudi. Zato gremo naprej v srednji vek, saj se vračamo v tisto obdobje, ko so zgolj redki imeli pravice, ko je bila pravica privilegij, ne pa danost," je povedal.

Po besedah Radetića na letošnji paradi ni prišlo do nobenih incidentov. Po njegovem mnenju je po padcu družinskega zakonika "marsikomu prekipelo" in se tudi marsikdo, ki ni del LGBT skupnosti, postavlja na stran pravic vseh. To se odraža tudi v tem, da je letošnja slovenska Parada ponosa največja doslej.

Parade ponosa so spomin na protest ameriške skupine gejev in lezbijk proti racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku leta 1969. Parade ponosa odtlej prirejajo po vsem svetu, v Sloveniji pa je bila prva leta 2001.

Preberite še: Se za svoje pravice borite skriti za štirimi stenami ali na ulici?

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1