FOTO: Popotnika Agni in George ob doseženem cilju: 'Največji strah je bil ljudi prositi za hrano in prenočišče'

"Vesela sva, da sva naredila to, kar sva rekla, da bova, hodila 3.000 km, se soočila z vso vrsto strahov in se osvobodila lastne mentalne prtljage. To sva dosegla do mere, ki si jo pred potjo nisva predstavljala," sta nam iz Gandije, južno od Valencie, kjer se nahajata, sporočila Urška in Gregor Kelt, ki zdaj uporabljata popotniški imeni Agni in George.

"Agni si je svoje ime izbrala zato, ker pravi, da jo to najbolje opiše. Agni v hindujščini pomeni ogenj. Pa še lažje je spregovoriti to kot Urška, pri čemer se vsi matrajo. Jaz pa imam to drugo ime že od 12. leta, ko sem si ga dal pri tabornikih. Vsi prijatelji me vedno kličejo tako in ne Gregor. Tako me kličejo le starši in brat. Želiva, da sta prepoznavni najini imeni in nič drugega, da se ve, aha, to sta George in Agni. In vsak ve, kaj delava, kdo sva," je pojasnil George.

Zastavljen cilj sta dosegla po osmih mesecih in pol, cele štiri mesece sta hodila brez denarja za hrano. Plačevala sta si le internet na telefonu, da sta lahko na Facebooku ljudem, ki ju spremljajo, sporočala, kako jima gre. Vsega skupaj sta spala v 87 hišah ali stanovanjih, običajno sta se v gosteh zadržala po tri dni. Spala sta na vseh možnih lokacijah, tudi na čolnu, v Barceloni pa sta med drugim doživela popolno izkušnjo življenja, pravita.

Največja vrednost te poti: Njun odnos, ki se je spremenil

Njun največji strah je bil ljudi prositi za hrano in prenočišče. "Ne more se primerjati z ostalimi strahovi, kot je spanje zunaj v gozdu brez šotora, pobiranje zelenjave, kruha in sadja iz smetnjakov ali hoja v dežju. Vsi strahovi so bili na koncu vezani na komunikacijo z ljudmi. S tem niti ne bi bila toliko soočena, če se ne bi za to pešpot odločila uporabiti kar čim manj denarja. Vedela sva, da ne bova plačevala za spanje in da nama na določeni točki lahko zmanjka tudi za hrano," opisujeta.

Prav na tej poti sta odkrila, kaj rada delata - osvobajata ljudi. "Tako kot je nama najbolj pomembno opustiti svoj ego in premagati omejitve našega uma in preteklosti, sva najino modrost in orodja delila z ljudmi. Naredila sva 24 brezplačnih prezentacij na šolah, 17 delavnic in 36 osebnih transformativnih terapij. V zadnjih dveh mesecih sva vse delavnice in osebne terapije vodila v španščini (George pred vstopom v Španijo skoraj nič ni razumel špansko). Začela sva delati nekaj, česar si prej nisva ne upala ne predstavljala, vsaj ne v taki obliki, na tak način, vse na poti, brez pričakovanja, da morava od tega karkoli zaslužiti."

Za največjo vrednost te poti sta označila njun odnos, ki se je spremenil. "Odprla sva se do drugih ljudi in svojo zvezo spremenila v prijateljstvo in partnerstvo. To je v najin odnos vneslo novosti in neizmerno rast, še posebej pa močan občutek ljubezni do sebe in individualnosti."

Nov cilj: 10.000 km za svobodo od preteklosti in vse naše prtljage

Na vprašanje, ali se bosta zdaj vrnila domov, delno odgovarjata že v svojem blogu na strani Walk Fearless: "There’s nothing to go back to. Only something to go towards to. (Nimava se k čemu vrniti, samo iti k nečemu naproti). Nimava hiše, posesti, nimava avta ali katerekoli druge lastnine, razen treh škatel oblačil, ki jih hraniva v hiši staršev, in jih niti ne potrebujeva. Potovanje je postalo najin življenjski stil. Način, da delava to, kar ljubiva. Način, da rasteva. Živiva v trenutku. In v tem uživava."

Domov torej ne, pač pa naprej, v nove zmage. George in Agni sta si namreč že zastavila nov cilj. Sta na poti proti Andaluziji, jugu Španije, potem pa bosta šla po Portugalski navzgor. "Najina misija za naprej je nadaljevati pot in doseči 10.000 km za svobodo od preteklosti in vse naše prtljage, kar verjameva, da nas v resnici omejuje, da bi živeli svobodno. Naredila jih bova v manjših etapah. Na vse skupaj gledava kot najino življenje in ne več samo eno pot, ki ima svoj zaključek," sta še sporočila.

Spomnimo

Kot smo že poročali, sta bila Urška in Gregor, ki sta imela svoje podjetje, ob tem pa sta delala še na devetih drugih projektih, naveličana tega, da delata od jutra do večera, denarja pa ni bilo od nikoder. Hotela  sta potovati. "Konec julija, sredi noči, sva se vprašala, kaj bi počela, če denar ne bi obstajal in naju za to, kar bi delala, ne bi nihče plačal? Strinjala sva se, da bi hodila in hodila ter spoznavala ljudi. Z njimi delila svoje življenje in izkušnje," sta povedala.

In res. Zaprla sta podjetje, zaključila delo na projektih, poplačala 3.000 evrov dolga in se 3. seprembra lani podala na 3.000 kilometrov dolgo pot. Prištopala sta do Marseilla v Franciji, od tam pa 11. septembra začela hoditi proti Španiji. Po dveh mesecih, 7. novembra, sta nehala zapravljati denar. Svojo avanturo, ki jo zdaj nadaljujeta, sta poimenovala Walk fearless (Neustrašna hoja).