Türk: Ključ je v socialnem dialogu

Predsednik Danilo Türk se je na njihovo pobudo srečal s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, KNSS - Neodvisnost, Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Konfederacije sindikatov javnega sektorja in Konfederacije sindikatov Slovenije 90, ki so mu predstavili svoje poglede na aktualni položaj delavcev pri nas, posebej pa zahteve za povečanje minimalne plače in pomisleke v zvezi s predlagano pokojninsko reformo.

Zavzel se je za intenziven socialni dialog in socialne partnerje pozval, da ga v najkrajšem času obnovijo in se resno posvetijo prioritetnim vprašanjem. V dialogu je treba poiskati možnosti, da se dvig plač izvede na način, ki ne bo povečal stroškov dela. Nujno potrebna je tudi večja preglednost vseh socialnih transferjev, s katerimi se v sedanjem stanju zagotavlja pomoč družinam z najnižjimi dohodki. Vse to so naloge socialnih partnerjev in dialoga, ki mora biti usmerjen k reševanju problemov in ki ne trpi odlašanja. Ni razlogov, da tak dialog ne bi mogel steči takoj in ponuditi realnih alternativ v najkrajšem času, meni.

Türk poudarja tudi nujnost ukrepov za racionalizacijo gospodarjenja v javnem sektorju, ki mora zmanjšati javnofinančno obremenitev gospodarstva, in povečanje proizvodnje z višjo dodano vrednostjo.

V razpravi o predlagani pokojninski reformi je predsednik opozoril, da nove generacije pri nas in v Evropi živijo dlje in vstopajo v delovno razmerje kasneje. Hkrati pa je treba upoštevati delavce na fizično težkih delovnih mestih, ki se izčrpajo do te mere, da od njih ne moremo pričakovati delovne aktivnosti do predlagane starosti 65 let. Vse to je treba upoštevati pri snovanju pokojninske reforme, ki je tudi po njegovi oceni nujno potrebna.

V GZS zaskrbljeni

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je po besedah njenega generalnega direktorja Sama Hribarja Miliča zaskrbljena nad razmahom sobotnih delavskih demonstracij. Kot je dejal Hribar Milič, jih skrbi, da bo v okviru protestov prišlo tudi do konfliktov.

Sindikatom se bodo v soboto sicer pridružili tudi predstavniki študentske in dijaške organizacije. Študentska organizacija Slovenije je danes pozvala študente, da v duhu solidarnosti do zaposlenih, če je le mogoče, ne opravljajo študentskega dela v času napovedanih stavk. Študentska organizacija je študente znova tudi pozvala k udeležbi na demonstracijah.

Vse več ljudi 'za dostojanstvo človeka'

Medtem je sekretarka območne organizacije Dolenjske in Bele krajine ZSSS Majda Marolt povedala, da naj bi se ljubljanskih sobotnih demonstracij po grobi oceni udeležilo tudi od sedem do deset odstotkov od približno 12.000 njihovih članov, ki bodo skupaj z drugimi sindikalnimi centralami in vsemi podporniki zahtevali dvig minimalne plače s sedanjih 459 evrov neto na 600 evrov neto in umik po njihovi sodbi najbolj spornih izhodišč pokojninske reforme. "Sedanja minimalna plača pod 600 evri je prenizka in zaposlenim ne omogoča dostojnega preživetja, prejema jo vse preveč delavcev, kot socialna varovalka pa je izgubila pomen," je pojasnila.

Delodajalci sicer ves čas grozijo, da bi dvig minimalne plače povzročil izgubo delovnih mest, s čimer se ZSSS po besedah Maroltove ne strinja, saj po drugi plati zahtevajo tudi spremembo davčne oz. dohodninske zakonodaje.

Drugi očitek se po njenih besedah dotika dodane vrednosti na delavca, ki naj bi bila prenizka in naj ne bi omogočala plač, kot jih zahtevajo sindikati. Zato je treba upoštevati, da dodana vrednost ne more biti prenesena na delavce, temveč je stvar uprave in lastnikov podjetij, ki nazadnje nosijo odgovornost, je opozorila.

Od stališč ne bodo odstopili

Maroltova se je dotaknila izhodišč za pokojninsko reformo in povedala, da je ZSSS postavila zahteve, od katerih ne namerava odstopiti. Menijo namreč, da 40-letna delovna doba zadostuje za pokojnino, 65 let je za določeno populacijo industrijskih delavcev odločno previsoka starost, višina pokojnine pa mora biti dostojna.

Pokojninske reforme ZSSS ne odklanja, terja pa, da je pravična in da zagotavlja pravične upokojitvene pogoje, ki jih bodo ljudje lahko realno dosegli. Višina zneska jim mora omogočiti socialno in materialno varnost, po izračunih ZSSS pa sedanja izhodišča pokojninske reforme naštetega ne ponujajo, je poudarila.

Maroltova je opozorila še na sindikalno akcijo Kje je naših 183 milijonov evrov, ki se nanaša na neplačevanje socialnih in drugih prispevkov pri plačah. S primeri se je ZSSS soočila tudi v primerih nekaterih dolenjskih in belokranjskih podjetij, v prihodnosti pa se bo njihova območna organizacija temu vprašanju dejavneje posvetila in zahtevala javno objavo teh podjetij, je napovedala.

ZSSS je tudi letos izdala poziv za izplačilo 13. plače in božičnic, območna organizacija pa pričakuje, da se bodo pozivu odzvala tudi dolenjska in belokranjska podjetja. Ob tem je Maroltova navedla družbo Krka, ki bo delavcem izplačala božičnico v višini 1.192 evrov bruto, delavcem, ki delajo preko posrednikov, pa 596 evrov bruto.