Vse težave našega zdravstva

Minister za zdravje Borut Miklavčič je po možganski kapi, ki ga je prizadela na dopustovanju poleti 2009, kljub temu vztrajal na položaju. A po nekaj hospitalizacijah zaradi preutrujenosti sta marca Miklavčič in predsednik vlade Borut Pahor potrdila, da minister odhaja. DZ se je z odstopom Miklavčiča uradno seznanil 7. aprila in še isti dan za njegovega naslednika imenoval Dorjana Marušiča.

Marušič se z določenimi zadevami ni strinjal

Sicer so se od novega leta vrstile kritike na račun teksta predloga novega zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Miklavčič pripravljal že od začetka mandata. Že ob predstavitvi pred poslanci je Miklavčičev naslednik omenil možnost, da bi tekst umaknili iz procedure, ker da se z nekaterimi rešitvami iz teksta ne strinja.

Vlada je 15. aprila tudi dejansko predlagala umik zakonskega besedila z dnevnega reda aprilske seje DZ. Na julijski seji so tekst še enkrat umaknili z dnevnega reda, ker da je še vedno neusklajen v koaliciji. V začetku oktobra je premier Pahor napovedal pisanje zakona na novo, a za zdaj besedilo zakona ostaja vloženo v parlamentarno proceduro in ministrstvo še pripravlja spremembe besedila.

Lekarne Ljubljana pod drobnogledom protikorupcijske komisije

Protikorupcijska komisija je marca opozorila na koruptivnost ravnanja Lekarne Ljubljana pri prodaji galenskih izdelkov. Kot se je izkazalo, je Lekarna Ljubljana iz drugih držav uvažala zdravila, ki jih je pod svojo blagovno znamko prodajala kot galenske izdelke ter se tako izognila postopku, ki ga sicer pred prodajo farmacevtskih izdelkov pri javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke mora izvesti vsak uvoznik. Agencija za zdravila je Lekarni Ljubljana februarja izrekla globo ter odvzem premoženjske koristi, ki naj bi nastala iz prodaje spornih izdelkov.

Zdravniki umaknili soglasja za delo prek polnega delovnega časa

Novembra je minister Marušič za leto 2011 napovedal javno razpravo o novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi namreč Slovenija ugodila opominom EU o neusklajenosti slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom.

Večina zdravnikov je 1. septembra zaradi novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi posegla v plačilo opravljenih nadur, umaknila soglasja za delo prek polnega delovnega časa. Po dobrem tednu pogajanj in vse pogostejših odpovedih rednih operacij je zdravniški sindikat Fides z vlado dosegel sporazum, po katerem bodo zdravniki v praksi lahko sami odločali, v kakšni obliki zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva bodo delali. Na podlagi tega sporazuma je tudi nastal pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pride v veljavo 1. januarja 2010. Kljub doseženem sporazumu nekateri zdravniki še vedno niso vrnili soglasij za delo prek polnega delovnega časa.

Predsednica zbornice dvakrat preživela glasovanje o nezaupnici

Zaradi nezadovoljstva nad ravnanjem predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Gordane Živčec Kalan je skupina zdravnikov ljubljanskega regijskega odbora zbornice kar dvakrat zahtevala glasovanje o nezaupnici Živčec Kalanovi. A obakrat je predsednica ohranila položaj. Očitali so ji, da je njeno delovanje okrnilo ugled zdravništva, predvsem so bili nezadovoljni z njenim ravnanjem v primeru Nekrep, očitali so ji tudi nepotizem in aroganco ter da je preprečila objavo pisma nekdanjega predsednika drugostopenjskega sodišča zbornice Mira Denišliča v zbornični reviji Isis, v katerem je pojasnjeval svoj pogled na primer Nekrep.

Pomanjkanje zdravnikov

Konec novembra je vlada v DZ poslala predlog zakona o poklicnih kvalifikacijah zdravnikov in zobozdravnikov, s katerim je ministrstvo za zdravje želelo poenostaviti priznanje izobrazbe in kvalifikacij zdravnikom iz tistih držav, ki niso članice EU. Državni zbor je decembra zakon po nujnem postopku tudi sprejel. Na ministrstvu si namreč obetajo, da bi že v 2011 Slovenija pridobila okoli 50 dodatnih zdravnikov z opravljeno specializacijo, kar bi zmanjšalo primanjkljaj zdravnikov pri nas.

Nezadovoljne zobozdravstvene asistentke

Novembra so nase in na anomalije v plačnem sistemu v javnem sektorju opozorile zobozdravstvene asistentke v zdravstvenih domovih v Celju in Ilirski Bistrici, ki so začele stavkati. Zahtevale so novo sistemizacijo delovnih mest, v Ilirski Bistrici pa tudi izboljšanje delovnih pogojev. Asistentke v Ilirski Bistrici so 15. decembra z delodajalcem dosegle dogovor in stavko prekinile, celjske pa so jo 27. decembra zamrznile.