V državnem zboru so predsedniki strank, ki bodo tvorili vladno koalicijo, podpisali koalicijsko pogodbo. Poimenovali so jo Pogodba za Slovenijo 2012–2015. Takoj zatem pa so za mandatarja predlagali predsednika SDS Janeza Janšo. Stranke imajo skupaj 50 glasov, za izvolitev mandatarja pa je potrebnih 46, zato je pričakovati, da bomo v soboto dobili mandatarja.
Janša je po podpisu pogodbe izpostavil, da je "pot neznosne lahkosti slovenskega zadolževanja končana" in da si mora vlada zaupanje povrniti že v prvi polovici mandata. Po mnenju bodočega premierja sta koalicijska pogodba in koalicija po svoji naravi ter po svojih ciljih "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z ideološkimi oznakami".
Po Janševem mnenju bo odločilnih prvih 18 mesecev vladanja. Zelo pomembno bo predvsem sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba po njegovih besedah odpovedati vsemu, "česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo".
V koalicijski pogodbi imajo po besedah Janše vsi partnerji realen delež tako glede vpliva kot glede odgovornosti, za koalicijo pa da stoji 50 poslancev oziroma skoraj 600.000 glasov volivcev.
Podporo Janši pri sobotnem glasovanju obljubljata tudi poslanca narodnih skupnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli, a le, če bosta s prihodnjo koalicijo dosegla dogovor glede manjšinskih vprašanj. "V koalicijski pogodbi manjka manjšinski del. Smo se pa pogovarjali o zavezi koalicije do manjšinskih vprašanj in obveznosti. V zvezi s tem bo nastal dogovor med poslancema narodnih skupnosti in potencialno koalicijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti," pravi Göncz.
Stranke se zavedajo: Čaka nas trdo delo
Lista Virant po besedah njenega predsednika Gregorja Viranta v koalicijo vstopa brez evforije, saj vedo, da jih čakajo težki časi in trdo delo. "Ni pa nobenega strahu. Imamo dovolj poguma in moči, da bomo kos izzivom, ki nas čakajo," je dejal. Obljublja, da bo kot predsednik DZ naredil vse, da bodo postopki hitrejši. Po njegovem mnenju bi lahko vlado sestavili že do 10. februarja, prepričan pa je tudi, da bo ta koalicija držala skupaj vsa štiri leta. V Listi Virant sicer menijo, da je bistven vnovičen zagon gospodarstva, uravnoteženje javnih financ in povrnitev pravne države.
Zadovoljen je tudi predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec, ki je poudaril, da so v koalicijski pogodbi uspeli zaščititi interese upokojencev in tistih, ki so odvisni od socialne države. Dodal je, da so se v stranki za sodelovanje v koaliciji za izhod iz krize odločili, da bi deblokirali politični pat položaj, ki je nastal po 4. decembru.
S podpisom koalicijske pogodbe NSi po besedah njene predsednice Ljudmile Novak uresničuje svojo obljubo, da bo vstopila v koalicijo, v kateri bo imela večino desna sredina. Ob tem se v stranki zavedajo, da vladati ne bo lahko, vendar bodo sami naredili vse, da bodo prispevali k čim boljšemu delu vlade.
Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je poudaril, da se zavedajo, da delo vlade ne bo lahko, kljub temu pa vanjo vstopajo "pogumno in odločno". Izrazil je tudi prepričanje, da bo potrebno sodelovanje ne samo v koaliciji, ampak tudi med vsemi strankami. Ob tem je izrazil upanje, da bo konstruktivnost, ki so jo pred volitvami napovedovale vse stranke, "veljala tudi zdaj".
Povabilo za sodelovanje tudi opoziciji
Janša sicer obžaluje, da v koaliciji ne sodeluje SD. Kljub temu pa naj bi formalno povabilo za sodelovanju v partnerstvu za razvoj tako SD kot Pozitivni Sloveniji poslali takoj po prisegi nove vlade.
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber odgovarja, da SD nima težav glede sodelovanja v partnerstvu za razvoj, pri čemer izpostavlja nedaven primer, ko je odhajajoči premier Borut Pahor povabil predsednike strank na pogovor v Vilo Podrožnik. Sicer pa Veber pravi, da bodo v SD nadaljevali svoje delo kot izkušena, močna in državotvorna opozicija, v soboto pa za Janšo ne bodo glasovali.
Izredna seja še pred izvolitvijo mandatarja
Državni zbor bo na pobudo poslancev SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi v četrtek na izredni seji obravnaval novelo zakona o vladi, ki so jo v DZ v začetku januarja vložile že levosredinske stranke. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pravi, da so dopolnila že pripravljena, v vsakem primeru pa je pričakovati, da se bo zmanjšalo število ministrstev s sedanjih 15 na 11.
Ohraniti nameravajo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Sicer pa nameravajo združiti nekatera ministrstva in vsebinsko povezana področja.
Namesto ločenih ministrstev za pravosodje in za javno upravo naj bi dobili eno ministrstvo. Ministrstvo za finance naj bi prevzelo še pristojnost za koordinacijo strukturnih reform, ministrstvo za notranje zadeve pa pristojnost za državno tožilstvo. V novem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naj bi združili ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za kulturo ter jima pridružili še področje visokega šolstva in znanosti, ki sedaj sodi pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To ministrstvo namreč ni več predvideno, njegov drugi del, področje visoke tehnologije in razvoja, pa naj bi združili z ministrstvom za gospodarstvo v novo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Iz sedanjega ministrstva za okolje in prostor naj bi delovno področje prostora združili z ministrstvom za promet v novo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Področje okolja pa bi skupaj s sedanjim ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter službo za podnebne spremembe sodilo v okvir novega ministrstva za kmetijstvo in okolje. V koalicijski pogodbi sicer ni navedenega ministrstva brez listnice za Slovence po svetu.
Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je spomnil, da so 9. januarja poslanci Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS omenjeno novelo vložili po popolnoma enakem postopku, vendar je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko takrat opozarjal, da je treba najprej izvoliti mandatarja.
KOMENTARJI (4637)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.