Pred stavko vlada ne popušča: sindikati bodo morali spoznati, da je situacija takšna, kot je

Ker pogovori med vlado in sindikati javnega sektorja niso prinesli večjega napredka, bo javni sektor jutri stavkal.

Po ocenah naj bi stavkalo od 80.000 do 100.000 zaposlenih, pri čemer po besedah sindikalista Janeza Posedija izhajajo iz podatkov za lansko stavko. A kot opozarja Posedi, je treba upoštevati, da bo kar veliko število ljudi stavko lahko podprlo tako, da bodo morda upočasnili delovni ritem, ne bodo pa mogli čisto prekiniti dela.

Kot je pojasnil, se namreč zlasti pojavljajo tudi pritiski na tiste, ki bi želeli stavkati, pri čemer je omenil ožjo državno upravo oz. ministrstva. Po navedbah Posedija se delajo spiski, kdo bo stavkal in kdo ne, zahtevajo se celo pisne izjave zaposlenih, da ne bodo stavkali.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa pravi, da bo stavkalo 695 zavodov (vrtci, šole, fakultete, kulturne institucije), le 18 vrtcev in šol pa se za stavko ni odločilo. "Verjetno imamo najviški odstotek stavkajočih doslej. Izobraževanje se bo jutri v tej državi ustavilo!" je odločen Štrukelj, ki dodaja, da spoštuje odločitev tistih, ki se za stavko niso odločili.

Med takšnimi primeri je osnovna šola Sodražica, kjer je bila proti stavki več kot polovica zaposlenih, zato stavka ni bila izglasovana. Iz tajništva so nam sporočili, da bo jutri na OŠ Sodražica pouk potekal normalno.

Sicer pa v sindikatih ocenjujejo, da bodo tudi vsi shodi, napovedani za pet minut čez dvanajsto, dobro obiskani. V Ljubljani pričakujejo podobno udeležbo kot lani spomladi, torej okrog 5000 ljudi, podobna ali morda nekoliko manjša bi lahko bila tudi udeležba v Mariboru.

Stavki bodo sicer sledili novi pogovori. O tem se bosta pogajalski strani uskladili, ko bo znana odločitev vlade glede mandata vladne pogajalske skupine. Minister Senko Pličanič upa, da bi se pogajanja lahko nadaljevala v sredo ali četrtek.

Pličanič od vlade sicer ni dobil mandata za pogajanje s sindikati o masi za plače v javnem sektorju. Kot je pojasnil, stališče vlade ostaja enako, pogajajo se lahko le o načinih zmanjšanja, ne pa o obsegu.

"Vlada meni, da je zmanjšanje plače v proračunih za letos in prihodnje leto relativno majhno in glede na resno situacijo, v kateri je Slovenija, bomo lahko veseli, če bo samo pri tem ostalo," je pojasnil Pličanič.

Po njegovem mnenju bodo morali tako sindikati spoznati, da je situacija takšna, kakršna je. Upa, da bodo sindikati to spoznali čim prej in se bodo z njimi lahko začeli pogajati o tistem, o čemer se lahko pogajajo – "to je o različnih načinih, kako doseči to prilagoditev". Vlada si želi, da bi bili ti načini čim bolj mehki, torej čim manj odpuščanja, pojasnjuje minister.

Umik standardov in normativov: popravljanje podobe ministra?

Zdaj je po njegovih besedah ministrstvo potegnilo standarde in normative iz zgodbe, čez nekaj dni pa tudi za vrtce. Vse to z utemeljitvijo, da s tem prenehajo razlogi za stavko. Štiri mesece poskusov, nato pa kar naenkrat umik, pravi in obenem sumi, da gre pri tem za popravljanje podobe ministra. "Morda se pripravljajo na morebitne predčasne volitve," ugiba Štrukelj.

Ustrahovanje z okrožnico

Štrukelj se je obregnil tudi ob okrožnico, ki jo je različnim šolam in vrtcem poslala državna sekretarka Mojca Škrinjar. S trditvijo, da zaprtje šol in vrtcev pomeni kršitev 7. člena zakona o stavki, želi po njegovem mnenju ministrstvo le ustrahovati stavkajoče.

"Briljantno je, da gre za okrožnico, ki je identična tisti, ki smo jo dobili aprila," pravi in dodaja, da noben predpis ne opredeljuje nujnega dela, ki bi ga morali učitelji opraviti med stavko. "To smo jim že tedaj pojasnili. Kot da se nekateri res nič ne naučijo," še dodaja Štrukelj.

Danes se bo sestal svet Sindikata policistov Slovenije (SPS) in se opredelil do splošne stavke javnega sektorja. Po besedah predsednika SPS Zorana Petroviča je stavka izključno sredstvo, ne pa cilj. Stavko načeloma v SPS podpirajo. Če bodo šle stavkovne aktivnosti v smeri ureditve in izboljšanja statusa policistov, pa se bodo po njegovih besedah stavki pridružili. Policijski sindikat Slovenije (PSS) je že potrdil stavko.

Kako bo potekala stavka in kje lahko poiščete varstvo za svoje otroke, si preberite TUKAJ.

Na dogajanje pred stavko se je v Bruslju odzval tudi finančni minister Janez Šušteršič. Kot je povedal, se ni mogoče pogovarjati le o višini zniževanja mase plač. "Če bi sedli skupaj in če bi sindikati prisluhnili vladnim argumentom in načrtom, bi zbližali stališča, ker se cilj ne bi zdel več tako zelo nedosegljiv," je menil minister.

Na vprašanje, ali se je vlada pripravljena pogajati o obsegu znižanja sredstev za plače v javnem sektorju, je minister odgovoril, da je to seveda odločitev, ki jo lahko sprejme samo vlada. Ta pa takšne odločitve še ni sprejela niti ni obravnavala takšnega predloga. "Tako da jaz ne morem v tem hipu potrditi nobene pripravljenosti na strani vlade," je dejal.

Ob tem je Šušteršič poudaril, da je bilo stališče vlade do tega vprašanja vselej jasno in da so tudi sindikatom poskušali v pogajanjih predstaviti, kaj vse je že bilo narejeno, in pojasniti, da je od že sprejetih ukrepov za zmanjševanje mase plač v posameznih resorjih razmeroma majhen korak do tistega cilja, ki je postavljen v proračunu.

Po njegovih besedah se je treba pogovarjati o tem, kakšen način je sprejemljiv za sindikate. "Če bi šli v resne pogovore o načinih – kakšni ukrepi dajo kakšne učinke – tudi sindikati ne bi več razmišljali o tem, da bo potrebno neko zelo veliko odpuščanje. Nekaj ga bo potrebnega, nekaj se ga je tudi že zgodilo, nekaj ljudi je tudi samih odšlo v zadnjem letu," meni minister.

Minister meni, da je treba predvsem omogočiti pogoje, v katerih bodo sindikati razumeli zgodbo, ki jo želi vlada povedati. "Dokler tega dialoga sploh ni, pa vztrajanje sindikatov, da želijo na vsak način slišati ta stavek, da se bomo pogajali tudi o masi, odstotku znižanja, tudi onemogoča neke druge pogovore, ki bi lahko pomenili korak naprej. Moje stališče je pač, da bo treba razumeti to, kar vlada govori, in bodo pogovori potem lažji," je še poudaril minister.

Za stavko ne bodo dobili nadomestila

Javni uslužbenci, ki se bodo jutri udeležili splošne stavke javnega sektorja, niso upravičeni do nadomestila plače, pravijo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Kot pojasnjujejo, iz stavkovnih zahtev izhaja, da stavka ni napovedana zaradi neizpolnjevanja oz. kršitev določil kolektivnih pogodb, kar je osnova za nadomestilo.

Zakon o stavki v drugem odstavku 13. člena določa, da delavci, ki sodelujejo v stavki, uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače. Praviloma torej delavci v času stavke nimajo pravice do plače, razen če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih, kar zakon v tretjem odstavku 13. člena izrecno dopušča, so zapisali na ministrstvu. Materialno nadomestilo med stavko se lahko uveljavi tudi z dogovorom v sporazumu o prenehanju stavke. V skladu z 19. členom kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in kršitev pogodbe ugotovi pristojni organ. Pripada jim nadomestilo v višini plače, kot da bi delali, in gre v breme delodajalca, so pojasnili.

Na ministrstvu na podlagi prejetih stavkovnih zahtev ugotavljajo, da splošna stavka javnega sektorja ni napovedana zaradi neizpolnjevanja oziroma kršitev določil kolektivnih pogodb, temveč predvsem zaradi nestrinjanja z znižanimi sredstvi za plače zaposlenih v javnem sektorju v letih 2013 in 2014 ter s tem povezanimi ukrepi za poslovanje javnega sektorja v okviru nižjih sredstev, so še zapisali na ministrstvu.

Tudi ob stavki aprila lani se je med vlado in sindikati vnela razprava, ali so stavkajoči upravičeni do nadomestila plače. To sta se strani dogovorili v okviru stavkovnega sporazuma, tako so stavkajoči prejeli plačo za dan stavke pri naslednjem izplačilu.

Hribar Milič: Zahteve sindikatov so na trhlih nogah

Pred stavko javnega sektorja pa se je oglasil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Opozarja, da so bremena krize v Sloveniji razporejena zelo neenakomerno. "V Sloveniji smo v zadnjih letih morali odpustiti armado delavcev v gospodarstvu, javni sektor pa se še naprej bohoti," je zapisal.

Kot še piše, je Slovenija od začetka krize leta 2008 do lani izgubila 71.885 delovnih mest v gospodarstvu. Hkrati se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 5971. Povprečna mesečna masa plač v gospodarstvu se je v tem času znižala za 2,4 odstotka, v javnem sektorju pa zvišala za 9,3 odstotka, je zapisal v pismu, naslovljenem na vodstva sindikatov, ki v sredo organizirajo stavko.

Ti podatki postavljajo zahteve sindikatov v javnem sektorju na zelo trhle noge, saj je povsem jasno, da bremena krize v celotnem kriznem obdobju 2008–2012 niso enakomerno razporejena, je opozoril. Ker negativni trend očitno še ni ustavljen, se lahko po njegovem mnenju toliko bolj bojimo, da bodo tudi zahteve Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) dodatno ogrozile delovna mesta v kovinski industriji, elektroindustriji in industriji kovinskih materialov, še meni Hribar Milič.

Sredine stavke Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) se bo sicer udeležilo okoli 14.000 zaposlenih v 101 od 189 vprašanih podjetij, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila predsednica SKEI Lidija Jerkič. Kot je izpostavila, v nekaterih podjetjih zaradi velikih pritiskov delodajalcev na delavce stavke ne bo.

Po besedah Jerkičeve so bili delavci zaradi napovedane stavke v minulih dneh v več podjetjih deležni različnih načinov mobinga, nekaterim podjetjem pa se je pritisk na zaposlene tudi obrestoval. Med drugim so delodajalci od delavcev zahtevali, da se s podpisom izrečejo, ali bodo prišli na delo ali ne. V SKEI so sicer večino pritiskov obvladali, vseh pa ne.

Delavci bodo v sredo stavkali od doma, kar predstavlja novo obliko stavke, je spomnila sindikalistka. Dodala je, da bodo v nekaterih podjetjih delavci kljub temu opravljali nujna dela.