VSAK od nas ŠTEJE!

Od leta 1989 11. julija obeležujemo svetovni dan prebivalstva. Združeni narodi so svetovni dan prebivalstva razglasili z namenom, da bi usmerili pozornost na nujnost in pomembnost vprašanj, povezanih s prebivalstvom. Središčno sporočilo tega dneva – povzeto v geslu – je vsako leto drugo; letošnje poudarja pomembnost podatkov za razvoj in je povzeto v geslu "Vsak šteje".

Število svetovnega prebivalstva je preseglo 6 milijard leta 1999. Zadnje uradne ocene Združenih narodov o številu prebivalcev sveta veljajo za sredino leta 2009. Takrat je živelo na Zemlji 6.790.062.216 prebivalcev.

Svetovno prebivalstvo bo predvidoma doseglo sedem milijard v začetku leta 2012. Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva je trenutno ocenjena na več kot 77.000.000. To pomeni, da se povečuje z okrog 1,15-odstotno stopnjo letno. Vrhunec je dosegla leta 1963, ko je bila 2,19 odstotka.

Rast prebivalstva se umirja

Letna stopnja rasti prebivalstva trenutno upada in bo po napovedih upadala še naprej. Predvidevajo, da se bo do leta 2020 zmanjšala na manj kot 1 odstotek, do leta 2050 pa na manj kot 0,5 odstotka. To pomeni, da se bo svetovno prebivalstvo v 21. stoletju številčno povečalo, a ne tako hitro kot v nedavni preteklosti: v štirih desetletjih – od 1959 do 1999 – se je podvojilo (s 3 milijard je naraslo na 6 milijard). Po današnjih predvidevanjih naj bi se število svetovnega prebivalstva v prihodnjih 42 letih povečalo na 9 milijard, po letu 2200 pa naj bi se skoraj ustalilo na nekaj več kot 10 milijardah.

Še vedno največja rast prebivalstva v deželah v razvoju

Večino povečanja svetovnega prebivalstva bodo v prihodnosti prispevale države v razvoju. Danes se namreč kažeta v svetu dva zelo različna vzorca rasti prebivalstva: majhna rast ali celo upadanje števila prebivalstva v najbogatejših državah in nadaljevanje hitre rasti prebivalstva v najrevnejših državah sveta. 1,2 milijarde ljudi živi namreč v razvitih, 5,5 milijarde ljudi pa v manj razvitih regijah sveta.

Prebivalstvo sveta se intenzivno stara!

V bolj razvitih regijah sveta je že danes 22 odstotkov prebivalcev starih 60 let ali več, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 33 odstotkov. V razvitih državah sveta kot celoti je število starejših oseb že danes preseglo število otrok, mlajših od 15 let, in po predvidevanjih naj bi bilo do leta 2050 v teh državah število starejših oseb za več kot dvakrat večje od števila otrok.

Stara se tudi Evropa!

Staranje prebivalstva je tudi resen evropski problem.  Prebivalstvo držav članic EU-27 se bo v prihodnosti po predvidevanjih močno postaralo: mediana starosti prebivalstva se bo od leta 2008 do leta 2060 po napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 odstotka na kar 30,0 odstotka, ali v številkah s 84,6 milijona na 151,5 milijona. Podobno naj bi se število ljudi, starih 80 let ali več, v obdobju od 2008 do 2060 po napovedih skoraj potrojilo, in sicer naj bi z 21,8 milijona naraslo na 61,4 milijona.

Eden od vzrokov staranja prebivalstva v Evropi je vedno daljše življenje, in sicer v vseh državah članicah, le da se povprečna življenjska doba podaljšuje z različno intenzivnostjo. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka. V obdobju 2006/2007 v Sloveniji rojen deček lahko pričakuje, da bo dočakal starost 75,0 leta, takrat in tam rojena deklica pa 82,3 leta, to je pri dečkih za 8,9 leta več, pri deklicah pa za 10,3 leta več kot v začetku 60. let prejšnjega stoletja.

Predviden izrazit upad prebivalstva Evropske unije

Med velikimi regijami sveta, v katerih se bo število prebivalcev v prihodnosti bistveno zmanjševalo, bo tudi področje EU-27. Po projekcijah prebivalstva EUROPOP2008 se bo namreč prebivalstvo EU do leta 2060 bistveno zmanjšalo, in sicer na 506 milijonov, potem ko naj bi leta 2035 doseglo svoj vrh s 523 milijoni prebivalcev. Po teh projekcijah pa bo Slovenija leta 2060 imela milijon in 768 tisoč prebivalcev.

Naravna rast prebivalstva je bila v letu 2009 med državami članicami EU največja na Irskem, in sicer 10,0 na 1000 prebivalcev. Devet držav članic EU-27 je imelo v tem letu negativni naravni prirast. Naravni prirast prebivalstva v Sloveniji je bil v 2009 1,9 na 1000 prebivalcev.