Vsak deseti do štirinajsti Slovenec že zaspal za volanom, kar polovica voznikov je zaspanih občasno

AMZS ugotavlja, da je zaspanost za volanom med slovenskimi vozniki resen problem: polovica voznikov je občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom.

Zlasti zaskrbljujoče je, da vozniki kljub zaspanosti z vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo taktike, kot so na primer pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali pojačanje radia, čeprav, kot izpostavlja stroka, takšni in podobni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti - edini učinkovit ukrep je spanje.

"V AMZS so nas rezultati raziskave spodbudili, da bomo zaspanost kot enega od dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče mnogo bolj vključevali tako v naše preventivne aktivnosti kot tudi v vsebine programov varne vožnje, ki jih izvajamo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem", izpostavlja Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, in dodaja: "Glede na to, da nočna vožnja sama po sebi za od petkrat do šestkrat povečuje tveganje za prometno nesrečo, v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem uvajamo povsem nov program varne vožnje – vožnja ponoči, s katerim želimo voznikom pomagati, da spoznajo pasti in nevarnosti nočne vožnje ter se naučijo nanje pravilno odzivati."

Vesna Pekarović Džakulin, specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa, izpostavlja, da je vožnja posebno tvegana, če: smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur; če imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali. Tudi kadar vozimo že dlje časa brez krajšega počitka oziroma vozimo ponoči ali popoldan, ko običajno spimo ali počivamo. Nevarno je tudi, če vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.

"Če med vožnjo prepoznate zaspanost, se ji ne poskušajte upirati, saj vas lahko spanec v hipu premaga. Čim prej ustavite vozilo na varnem mestu, spijte eno ali dve kavi (kofein začne delovati čez približno 30 minut), zaspite za od 15 do 20 minut in nato nadaljujte z vožnjo," svetuje Vesna Pekarović Džakulin, pri čemer opozarja, da imajo odpiranje oken, zniževanje temperature v vozilu, poslušanje radia ali glasbe, petje, kričanje, pretegovanje, ustavljanje, telovadba in sprehajanje ob vozilu le kratkotrajen učinek (zmanjšajo zaspanost samo za nekaj minut) in zato niso učinkoviti ukrepi za zmanjševanje zaspanosti za volanom.

Glavni vzroki za zaspanost

Kot glavne vzroke za zaspanost za volanom Vesna Pekarović Džakulin izpostavlja:

- pomanjkanje spanja; nezadostno število ur spanja ponoči je glavni vzrok za zaspanost za volanom. V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje za 4,5-krat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive s 0,5 g/l alkohola v krvi, neprekinjeno budno stanje 24 ur pa napake, ki so primerljive z 1,0 g/l alkohola v krvi.

- motnje spanja, ki jih je treba prepoznati in zdraviti: apneja v spanju, narkolepsija, druge hipersomnije nespečnost, depresija itd. Vozniki z apnejo v spanju imajo za od dvakrat do sedemkrat večje tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti.

- zdravila in snovi, ki povzročajo zaspanost, kot so pomirjevala, nekateri antidepresivi, uspavala, antihistaminiki, nekateri antipsihotiki in mišični relaksanti, alkohol, kanabis ...

Najbolj ogroženi so mladi oz. poklicni vozniki

V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo (pri približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let), pa tudi moški, delavci z izmenskim delom. 

V nevarnosti so tudi poklicni vozniki, saj vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih pogojih in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi pritisku zaradi povečanja ur vožnje. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost.

Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, so po podatkih AMZS vožnja brez sopotnika, neizkušenost voznikov, ki so pred kratkim pridobili vozniško dovoljenje, uživanje alkohola in drog, vožnja po obroku, vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah, pri čemer pa se je treba zavedati, da je prometna nesreča zaradi zaspanosti za volanom možna tudi na kratki razdalji.

Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za petkrat do šestkrat. Ob teh urah so naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje.

Ko prezrete napis ob cesti, vijugate, prevozite mejno črto, je to znak za alarm

Znaki zaspanosti za volanom so: utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise ob cesti, prometne znake za obvoz/izvoz, vozi počasneje ali prehitro, ne da bi sam to hotel, težko vzdržuje smer vožnje, vijuga, prevozi mejno črto ...

Vesna Pekarović Džakulin še poudarja, naj bodo vozniki pozorni na naslednje znake zaspanosti:

- težave z vidom (pekoč občutek v očeh, vid postaja zamegljen), pogosto mežikanje (oči se nehotno zapirajo), vse počasnejše in težke veke;

- begajoče misli, težave s koncentracijo na cesto, ne spominjajo se, kje so pravkar peljali, kaj se je zgodilo malo nazaj na cesti (izvozi, prometni znaki …);

- otopelost, odsotnost, misli kar nekam odplavajo, ali pa nas potegnejo v nek drugi svet; občutek, da je cesta vse ožja, predmeti vse manjši;

- bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju;

- pojav občutka hladu (ob nespremenjeni temperaturi v vozilu), drget;

-"plavanje" po voznem pasu, težave z držanjem smeri vožnje; zehanje, mencanje oči; težka glava, ki jo težko držijo pokonci; izleti na bankini;

- skorajšnje trčenje z močnim zaviranjem v vozilo pred sabo; občutek nemira, razdraženosti, vzdraženost in agresivnost.

Policija medtem opozarja, da je utrujenost voznikov pogosto tudi posledica poletne vročine. Zato voznikom svetujejo, naj si med med daljšo vožnjo večkrat vzamejo čas za odmor. Klimatska naprava mora biti nastavljena pravilno, saj notranja temperatura ne sme preveč odstopati od dejanske. Oblačila naj bodo lahka in zračna, obutev pa naj ne bodo natikači ali sandali z visoko peto.