Se torej vračamo na točko nič: na točko pred iznajdbo antibiotikov, ko je bila že vsaka okužba nevarna, ko so ljudje zaradi nedolžnih ran umirali? Bodo postale preproste in vsakdanje operacije, kot je carski rez, spet rizične?
In kaj smo delali narobe, da smo se znašli tu, kjer smo? Predvsem preveč predpisujemo in preveč jemljemo antibiotikov, opozarjajo strokovnjaki. Za virusna obolenja antibiotiki niso zdravilo. Poleg tega antibiotike prepogosto jemljemo na napačen način - ne jemljemo jih na točno določene intervale in ne pojemo predpisane kure do konca, vse to pa zvišuje odpornost bakterij na antibiotike. 30.000 Slovencev vsak dan jemlje antibiotike, imamo 26 različnih antibiotikov, zdravstveno zavarovalnico stanejo 11 milijonov evrov letno. "Še vedno jih predpišemo in pojemo preveč, uporabo bi v Sloveniji lahko razpolovili," pravi prof. dr. Bojana Beovič z Infekcijske klinike.
Nedavno je svetovno javnost pretresla vest, da so v ZDA pri bolnici z okužbo sečil odkrili bakterijo, odporno proti kolistinu, antibiotiku, ki ga v medicini uporabljajo kot skrajno možnost, ko drugi antibiotiki niso učinkoviti. O odkritju gena za odpornost proti temu antibiotiku, ki je običajno zadnja obramba pred okužbo, pa so že lani prvi poročali kitajski znanstveniki. Nadaljna raziskovanja so pokazala, da je ta bakterijski gen prisoten tudi drugod po svetu.
Marsikaj lahko, kot boste videli nocoj v rubriki 24UR Fokus, v boju z bakterijami torej naredite tudi oziroma predvsem vi sami. Kako jemati antibiotike, da dolgoročno ne ogrožate sebe in drugih? Kako ravnajo slovenski zdravniki? Kakšna so opozorila? Kaj bi bilo treba spremeniti v kmetijstvu?
Da postaja odpornost bakterij proti antibiotikom prava globalna tempirana bomba, ne opozarjajo le zdravstvene organizacije, ampak tudi potrošniške, ki se zavzemajo za zmanjšanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.