Do 30 stopinj Celzija: prišla je poletna vročina

V Slovenijo prihaja prvi vročinski val, ki se bo začel jutri. Temperature bodo dosegle 30 stopinj Celzija, vročina pa naj bi trajala kakšen teden dni. Od srede naprej pa se bo predvsem v severni Sloveniji povečala verjetnost za popoldanske ali večerne vročinske nevihte.

Temperature naj bi sicer bile dokaj normalne za drugo polovico junija, menijo na agenciji za okolje (ARSO).

Več o vremenu.

Opozorila zaradi vročinskega vala!

Visoke temperature, ki nas čakajo, lahko imajo številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine ljudi, opozarjajo na inštitutu za varovanje zdravja. Upoštevati je torej treba določene napotke, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinaša vročinski val.

Visoke temperature najbolj prizadenejo otroke do štirih let starosti, starejše od 65 let, kronične bolnike, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi z duševnimi motnjami, ljudi s čezmerno telesno težo in ljudi, ki opravljajo delo na prostem.

Če smo dalj časa izpostavljeni visokim temperaturam, lahko dobimo kožne izpuščaje, počutimo se utrujeno, dobimo vročinske krče, motena je naša zavest, poleg tega pa lahko doživimo vročinsko izčrpanost ali celo vročinsko kap.

Pozorni moramo biti na dejavnike, ki pospešujejo nastanek vročinskih stanj. Med te spadajo izguba telesne tekočine zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uporaba nekaterih zdravil, akutna obolenja, kot so driska, vročina, infekcije, kožne opekline, in kronična obolenja, kot so duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost.

Da bi preprečili zdravstvene težave zaradi visokih temperatur, na Inštitutu za varovanje zdravja svetujejo, da dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine, najbolje vode, seveda odvisno od stopnje potenja. "Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu," so zapisali na spletni strani.

Svetujejo tudi, da ne uživamo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te pijače povečujejo odvajanje tekočine iz telesa. Prav tako odsvetujejo pitje zelo hladnih pijač, ker lahko te povzročijo želodčne krče. Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.

Glede zračenja prostorov priporočajo, da to storimo zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. "Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini," še pišejo. Ko smo doma, se lahko hladimo s hladno prho ali hladno kopeljo.

Ko izbiramo oblačila, izberimo bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Oči pa si zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo. Uporabimo tudi zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 20 ali več (oznaka SPF-UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA-žarki.

Ko je res vroče, moramo fizične aktivnosti omejiti na jutranje in večerne ure. Omejiti moramo športno aktivnost in v času, ko se ukvarjamo s športom, moramo spiti od dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Soli in minerale, ki jih izgubljamo s potenjem, nadomestijo izotonične tekočine.

"Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom," opozarjajo na inštitutu.

Več pozornosti moramo nameniti tudi kakovosti hrane. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večje tveganje zastrupitve. Hrano moramo shranjevati v hladilniku, pozorni pa moramo biti predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo moramo dobro umiti.