Z jutrišnjim dnem se po napovedih vremenoslovcev končuje vročinski val, ki je zdaj trajal približno dva tedna. Pričakujemo lahko bolj oblačno vreme, hkrati pa se bo ohladilo tudi ozračje. Jutra bodo hladnejša in Agencija za okolje (Arso) napoveduje, da bo v petek zjutraj le okoli 15 stopinj Celzija. Dežurni vremenoslovec Andrej Velkavrh je povedal, da v prihodnjih desetih do 14 dneh vročine, kot smo jo imeli v zadnjih dneh, ne bo več.
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pa se bodo pojavljale tudi krajevne plohe in nevihte, ki bodo manj pogoste v južnih krajih in ob morju. Še bolj hladno in oblačno bo v četrtek.
Velkavrh je dejal, da lahko temperature nad 30 stopinj Celzija v prihodnjih dneh pričakujejo le na Primorskem in ponekod v južnem delu države, v notranjosti pa ne. Sicer naj bi se nekoliko segrelo še ta konec tedna, vendar pa to ne bo trajno.
Strela letos ubila človeka
Kot ugotavljajo na Upravi RS za zaščito in reševanje, je bilo v letu 2011 v Sloveniji zabeleženih 28 udarov strele v objekte, ki niso imeli posledic, in 57 udarov, ki so povzročili požar. Dve osebi sta bili zaradi udara strele poškodovani. Letos je ena oseba umrla, petkrat pa je strela povzročila požar na objektih.
Kako nastane strela?
Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi. Večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran oz. bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov.
Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra, pojasnjujejo na Upravi RS za zaščito in reševanje.
Ukrepajte preventivno!
Strela ubija tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali. Edina učinkovita zaščita je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje – v hišo s strelovodom ali v avtomobil.
Nobena nevihta ne pride nepričakovano. Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.
Opozorilna znaka za strelo sta soparno ozračje in kopasti oblaki. Znamenja za preplah so kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi ter tudi oddaljeno grmenje. Skrajno nevarne so razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje ...)
Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami.
Nevarnost bližajoče se nevihte lahko preverite na spletni strani Agencije RS za okolje ali preko telefona na wap portalu URSZR na naslovu wap.sos112.si.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.