'Mogoče je potrebna še kakšna suša, da nas do kraja strezni'

Včeraj je ob obisku Pomurja in Podravja minister za kmetijstvo Dejan Židan dejal, da bo za letošnje leto zaradi suše po vsej verjetnosti razglašena naravna nesreča. Občine je pozval, naj čim prej prijavijo škodo upravi za zaščito in reševanje ter napovedal predčasna izplačila neposrednih izplačil, ki jih lahko v skladu z zakonodajo Evropske unije država članica začne izvajati v sredini oktobra. V Pomurju in Prekmurju so razmere v kmetijstvu namreč zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin zelo slabe.

Židan je tudi kmetom svetoval, naj upoštevajo nekatere ukrepe, ki jih predvidevajo Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo, ki jih lahko najdete tudi v spodnji priponki. V njih so opisani postopki pred setvijo, med setvijo in potem med samim nastopom suše. Priporočila govorijo tudi o pomembnosti namakanja, hkrati pa opozarjajo kmete, naj bodo previdni tudi v obdobju, ko je suše konec. Predvsem morajo paziti pri gnojenju z dušikom.

V priporočilih je tudi zapisano, da je lahko škoda ob nastopu suše večja v primeru neprimernega vrstenja iz izbora vrst. S primerno izbiro pa je mogoče izboljšati tako kapaciteto tal za vodo kot tudi povečati izkoristek razpoložljive vode.

Küčan: Problem so tudi počasni postopki

Minister se včeraj ni nič zmotil, pravi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan. "To je dejansko res. S tem se moramo nekako sprijazniti. Zdaj nam vlada vročina, padavin ni, posledica tega pa je naravna nesreča. To je prav tako, kot če bi neprenehoma deževalo in bi začelo odnašati hribe in zemljo. Narava je naredila svoje," pravi Küčan.

Na vprašanje, kaj takšna ocena pomeni za slovenskega kmeta, pa je dejal, da imajo v bogatih državah že vnaprej rezervirana in planirana sredstva za takšna stanja. Pri tem pa opozarja, da Slovenija v primeru suš kmetu izplača le okoli 10 odstotkov sredstev, ki bi jih kmet dobil s prodajo pridelka, če bi ta zrasel.

Na njegovi kmetiji so letos posejali 10 hektarjev buč in 18 hektarjev koruze, kar naj bi prineslo približno 40.000 evrov. Vendar pa zaradi suše tega denarja ne bo. Zato razen za pšenico, ki so jo imeli prav tako posejano, ne morejo pričakovati nobenega dodatnega denarja. Pa še pšenico so morali letos prodati pod stroškovno ceno, saj so računali na to, da bodo izpad pri pšenici nadomestili z zaslužkom pri drugih poljščinah.

Po takšni elementarni nesreči traja dve ali tri leta, da se spet vzpostavijo kolikor toliko normalni plačilni pogoji, sicer pa se morajo omejevati. Lahko omejujejo pri gnojenju, škropljenju in tako naprej. Hkrati poudarja, da je tudi preveč birokracije pri pridobivanju določenih olajšav. "Skratka, to je vse tako komplicirano, da iz obupa ljudje tega pogosto sploh ne počnejo," je opozoril.

Država pri namakalnih sistemih premalo dejavna

Glede namakanja in namakalnih sistemov pa je povedal, da v Pomurju pozna le enega delujočega. Po njegovem mnenju bi morala država narediti študijo in prispevati okoli 70 odstotkov sredstev za njihovo izgradnjo, šele potem bi za kmeta to lahko predstavljalo nekaj sprejemljivega. Še prej pa mora država po njegovih besedah narediti študije, kako in kje bi lahko gradili namakalne sisteme, in si odgovoriti, kdo vse je kmet. Ali bo pomagala tudi "hobi kmetom" ali le tistim, ki se s kmetovanjem ukvarjajo profesionalno. Ti postopki se po besedah Küčana vlečejo precej časa.

"Glede na določene spremembe menim, da se država nanje ni prav odzvala," ocenjuje Küčan, ki dodaja, da je že samo vzdrževanje vodnih virov nezadovoljivo, saj so številni vodotoki neurejeni, ker že za tretjerazredne vodotoke ni denarja.

Pri namakanju je problem tudi, da so kmetijske površine posameznih kmetov pogosto razdrobljena in je zato težko urediti, da bi lahko namakali vse površine. "Vprašanj je veliko. Mogoče je potrebna še kakšna suša, da nas do kraja strezni," se sprašuje Küčan. Pa tudi cene pridelkov tako nihajo, da je težko računati na to, da bi se jim lahko z njihovo prodajo investicija obrestovala.

Židan: Sredstva za namakanje premalo izrabljena

A Židan je včeraj opozoril, da je denar, namenjen izgradnji namakalnih sistemov, še vedno neizrabljen. Lani je bilo namreč razpisanih 10 milijonov evrov za namakalne sisteme, izrabljenih pa je bilo le 4,5 milijona evrov. Ob tem se Slovenija ne more pohvaliti niti z namakalno statistiko: z 1,6 odstotka namakanih površin smo daleč na repu držav v Evropski uniji.

Hkrati je v zaključni fazi še en razpis, vreden 10 milijonov evrov, v prihodnje pa naj bi razpisali še en razpis v višini 24 milijonov evrov. Minister je ob tem poudaril, da bo pri namakalnih sistemih potreben podoben princip kot pri sistemu oskrbe prebivalstva s pitno vodo, in sicer pristop k projektu celotne regije.

Kmet Ivan Bučar uspešno namaka

V oddaji 24UR so obiskali kmetijo Ivana Bučarja, ki je svojo kmetijo, veliko pet hektarjev, opremil z namakalnim sistemom. V izgradnjo je vložil 10.000 evrov. Sam se sprašuje, zakaj država, namesto da bi vlagala v izgradnjo namakalnih sistemov, vsako leto denar v obliki pomoči po suši daje kmetom.

Vsaj tisoč takšnih sistemov bi lahko postavili, meni Bučar, ne nazadnje gre za preproste objekte, ne za takšne, ki potrebujejo gradbena dovoljenja, kot določajo državni predpisi. In če v Avstriji in Italiji tovrstno kmetovanje že dolgo poznajo, so jih v zadnjih letih pospešeno začeli postavljati tudi pri sosedih. Na Hrvaškem so jih lani zgradili 1500, v Sloveniji pa dva ali tri, pravi Bučar, ki dodaja, da se pri nas ne zavedamo, kaj pomenita voda in namakanje. Njegovi paradižniki, bučke, kumarice in jajčevci so namreč že lepo zreli in pripravljeni za prodajo.

Suše so zahtevale svoj davek v državnem proračunu. Od leta 2000 do lani je ocena škode znašala 320 milijonov evrov, proračunski stroški države so znašali skoraj 100 milijonov.

Premalo padavin, za kmete pa je posebej pereča tudi vročina

Andreja Sušnik z Agencije za okolje (Arso) je včeraj v oddaji 24UR ZVEČER povedala, da je v vseh sušno ranljivih območjih med junijem in julijem padlo od 50 do 100 milimetrov padavin, kar je precej premalo za potrebe rastlin na poljih.

Nekoliko boljše stanje je le na severozahodu države, kjer so pretekli teden neurja s sicer viharnim vetrom prinesla več dežja. Na poljih se stanje kmetijskih rastlin že kaže kot kmetijska suša in tudi dolgotrajnejši dež stanja bistveno ne bi popravil.

Slovenija je v Evropi na repu držav s porabo vode za namakanje v kmetijstvu. Le okoli en odstotek vode se porabi v ta namen. Sušnikova pravi, da obstaja želja po povečanju namakalnih površin. Pri tem pa opozarja, da v primeru letošnje suše tudi samo namakanje ne bi popolnoma rešilo pridelka, saj imamo opraviti še z vročino.

Prav letos smo se namreč že približali tistim letom, v katerih smo imeli največ dni, ko je temperatura presegala 30 stopinj Celzija, pa čeprav poletja sploh še ni konec.

Pojasnila je tudi, da površinska vodna bilanca za letošnje leto kaže, da smo že zelo blizu stanju iz leta 2003, ko je bila suša največja. Ta bilanca kaže stanje, koliko površinske vode izhlapi, Sušnikova pa dodaja, da je za zdaj k sreči stanje podtalnice še zadovoljivo.

Slovenski Istri suša še ne grozi

Čeprav tok reke Rižane upada, v Rižanskem vodovodu za zdaj ne pričakujejo težav pri oskrbi s pitno vodo v Slovenski Istri. Tudi kmetje za zdaj ne beležijo škode na račun suše, ob nadaljevanju suhega in vročega vremena pa bodo večja težava stroški za namakanje in pripravo zemlje za jesensko proizvodnjo, ocenjujejo v Kmetijski zadrugi Agraria.

Vodooskrba na območju Slovenske Istre zaradi vremena za zdaj ni ogrožena, prav tako pa letos ne pričakujejo kakršnih koli težav na račun vremena, je pojasnil direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar. Edine težave bi utegnile biti sistemske narave zaradi težavnosti upravljanja z različnimi vodnimi viri. Poleg iz Rižane Obalo namreč oskrbujejo tudi z vodo s Krasa in iz Hrvaške Istre.

Zaradi visokih temperatur je zorenje kmetijskih pridelkov zelo pospešeno, nekaj več je tudi ožigov, vendar o nastali škodi za zdaj ni mogoče govoriti, je ocenila vodja proizvodnje pri Kmetijski Agrariji iz Kopra Patricija Pirnat.

Večji problem po njenih besedah predstavlja priprava terena za jesensko in zimsko proizvodnjo, saj bo treba zemljo v kratkem preorati in posaditi plodove. Za kmete pa problem predstavljajo tudi zelo visoki stroški za namakanje.

Tudi tukaj pa slika ni enotna. Na območju Bertokov, Srmina in Valmarina, kjer pridelovalci pridobijo vodo za namakanje prek jezov na reki Rižani, imajo kmetje ob skrbnem načrtovanju zagotovljene dovolj vode. V spodnjem delu doline reke Dragonje pa je oskrba z vodo večji problem. Tako Pirnatova napoveduje, da če ne bo vode v roku enega tedna, bo na tistem območju začasno konec proizvodnje zelenjave in lubenic. Ob tem je opozorila tudi na prezapletene in zbirokratizirane postopke pridobitve vodnega dovoljenja za kmete.

Visoke temperature se medtem na sadnem drevju poznajo v slabšem prirastu, kar bo posledično pomenilo tudi težavo pri nastavku cvetnih brstov za prihodnje leto, je še povedala Pirnatova.