Po mrzlih in deževnih junijskih dneh se je končno začelo poletje. Zbudili smo se v sončno jutro, temperature so bile že zjutraj okoli 15, čez dan so se ponekod povzpele na okoli 30 stopinj Celzija. Lep in vroč bo tudi vikend, dobro kaže tudi za naslednji teden. Več o vremenski napovedi …

Pijte dovolj vode in se zadržujte v senci. (Foto: Reuters)

Vendar je treba biti previden, saj lahko visoke temperature pri otrocih, starejših, kroničnih bolnikih ter pri ljudeh z duševnimi motnjami in prekomerno težo povzročijo zdravstvene težave, kot so kožni izpuščaji, utrujenost, vročinski krči ali celo kap. Najbolj so ogroženi ljudje nad 65 let, ki živijo v stanovanjih v višjih nadstropjih, ki se hitro pregrejejo. Še posebej morajo paziti zato, ker se jim čut za žejo zmanjša in so zato še bolj dovzetni za neugodne učinke. Zaradi visokih temperatur lahko pride do pregrevanja telesa in izgube občutka za žejo, kar lahko v najslabšem primeru povzroči tudi smrt.

Pri vročini je preventiva kurativa. Priporočljivo je omejiti telesno dejavnost na jutranje ali večerne ure, zaužiti dovolj tekočine in se zadrževati v zaprtih, hlajenih prostorih. Če nimate klime, pojdite v naravo, predvsem v parke ali gozdove, pa tudi k jezeru, morju ali reki.

Ne pozabite na ljubljenčke

Visoke poletne temperature so lahko zelo nevarne tudi za hišne ljubljenčke, ki morajo vedno imeti svežo vodo in dovolj sence. Nikoli jih ne puščajte v zaprtem, parkiranem avtomobilu, sprehode in druge fizične aktivnosti opravite zjutraj in zvečer.

Mačke in psi izgubljajo toploto predvsem skozi kožo in izhlapevanjem. Ker pa imajo dlako in nimajo žlez znojnic po vsej kožni površini, je oddajanje toplote prepočasno, zato je najpomembnejši način oddajanja toplote izhlapevanje. Sopenje omogoča odvajanje toplote preko sluznic zgornjih dihalnih poti.

Če je žival izpostavljena zelo visokim temperaturam, lahko pride do resnih zdravstvenih težav. Končna posledica odpovedi mehanizmov za uravnavanje telesne temperature je povišana telesna temperatura, ki postane nevarna že tedaj, ko za zelo kratek čas preseže 43 ali ko za dlje časa preseže 41 stopinj Celzija. Po vzrokih za pregretje organizma ločimo dva sindroma nenadnega pregretja organizma: toplotni udar in pregretje zaradi fizične aktivnosti. Znaki toplotnega udara so: pospešen in šibak srčni utrip, oteženo dihanje, modrikaste vidne sluznice, povišana telesna temperatura (41 – 43 stopinj Celzija), drhtenje, krči, opletajoča hoja, nezavest in celo pogin.

Če pride do pregretja, moramo žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in jo ohlajati s hladnimi obkladki (brisača, namočena v hladno vodo). Obrnemo jo, tako da je s trebuhom v stiku s tlemi, glavo pa naj ima dvignjeno. Polivanje s hladno vodo ni priporočljivo. Ko žival ohladimo, jo čim prej odpeljemo k veterinarju.