Vremenoslovci razložili pojave, ki burijo domišljijo

Razne teorije o nenavadnem vremenskem dogajanju vedno krožijo med ljudmi, a v zadnjem času so dobile še posebej veliko pozornosti. Tudi na Agenciji RS za okolje so opazili, da si nekateri v zadnjem času še posebej pogosto z vremenom povezane naravne pojave razlagajo na popolnoma napačen način. S tem lahko povzročijo nemir in nelagodje ter po nepotrebnem povečujejo občutek ogroženosti. Zato so se odločili, da te najbolj priljubljene "bizarne" teorije razložijo.

Prvi takšen pojav je snežena kepa, ki se kljub plamenu iz vžigalnika ne tali takoj in na površini počrni. Na Arsu so razložili, da kepa počrni zaradi nepopolnega izgorevanja plinskega plamena. Snežena kepa vsebuje več zraka kot vode. Ko se pod vplivom vročega plamena nekaj kristalov stali, preostali vežejo nase vodo in delujejo kot goba. Šele, ko je kepa povsem premočena z vodo, začne od nje pospešeno kapljati.

Nekateri razvijajo tudi različne teorije zarote in razlagajo, kaj je v ozadju tega, da so sledi reaktivnih letal na nebu različno obstojne. Včasih so zelo kratke in hitro izginejo, včasih pa trajajo dolgo in se celo širijo. Vse to je res, a na Arsu to razlagajo kot normalen pojav.

Reaktivna letala letijo na višinah med 10 in 14 kilometrov. Na Arsu pravijo, da ob izgorevanju letalskega goriva (kerozina) nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč. Temperatura zraka je na omenjeni višini večinoma okoli –50 stopinj Celzija.

Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ker ima zrak omejeno zmožnost sprejema vodne pare v plinasti obliki, se pri ohlajanju relativna vlaga hitro zviša in začnejo se izločati vodne kapljice oz. ledeni kristalčki.

Če je vlage v okoliškem zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo, saj na kristale dodatno primrzujejo molekule vodne pare iz okolice. Če pa je okoliški zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo, oz. se posušijo, saj kristalčki sublimirajo.

Tako na Arsu pojasnjujejo, da je zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi letala puščajo na nebu.

Je res nenavadno, da je bila Slovenija v ledenem oklepu oziroma da smo imeli tako močan žled? Na Arsu pravijo, da je zaradi lege Slovenije, to pri nas dokaj pogost pojav. Nastane takrat, ko je ozračje v spodnji plasti še preplavljeno s hladnim celinskim zrakom, v višinah pa k nam iznad Sredozemlja priteka toplejši zrak. Snežne padavine, ki nastajajo visoko v ozračju, pri padanju zaidejo v plast zraka s pozitivno temperaturo, se tam stalijo, nato pa padajo naprej proti tlom in zaidejo v okolje z negativno temperaturo.

Dlje, ko padajo, bolj se podhladijo, deloma lahko tudi zmrznejo v leden dež. Ko pa podhlajena dežna kaplja naleti na oviro, kot so veje ali žice, v hipu primrzne in postopoma se ledena obloga na predmetih debeli. Žled je v Sloveniji najpogostejši na prehodu med Notranjsko in Primorsko, pojavi pa se lahko tudi drugod.

Verjetno je tudi veliko takšnih, ki so v preteklih dneh po dežju opazili rumeno usedlino. Gre za puščavski prah. Na Arsu pravijo, da iznad Sahare puščavski prah najpogosteje potuje s pasatnimi vetrovi proti Atlantiku in Ameriki. Ko severno Afriko doseže ciklonsko območje, pa lahko na sprednji strani ciklona močni južni vetrovi ta prah zanesejo proti severu in vse do območja Alp ali celo severneje. Ob padavinah se prah počasi izpira iz ozračja. V kolikor pri tleh sneži, je tak sneg rumenkast ali rdečkast, če pa dežuje, usedlino opazimo predvsem, ko se površina posuši in na njej ostane tanka plast prahu. "Tak prah je pravzaprav naravno mineralno gnojilo in nikakor ni škodljiv," pravijo na Arsu.