Lepo sončno vreme voznike velikokrat spodbudi, da hitreje vozijo, tudi zato bodo policisti v tem času izvajali poostrene nadzore hitrosti na cestah, kjer se največkrat zgodijo prometne nesreče in kjer so kršitve hitrosti najpogostejše. Ker termin sovpada tudi z aktivnostmi policije pred začetkom šolskega leta, bodo policisti meritve hitrosti opravljali tudi v bližini šol.
Neprimerna oz. neprilagojena hitrost namreč še vedno ostaja najpogostejši dejavnik za nastanek prometnih nesreč, saj je vsaka tretja povezana s hitrostjo. Zaradi neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah lani umrlo 45 oseb (32,6 odstotka vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč), hudo telesno poškodovanih pa je bilo 318 oseb (36 odstotkov vseh hudo telesno poškodovanih). Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti.
Število mrtvih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti se je lani v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo za 27 odstotkov, za 20 odstotkov manj jih je bilo hudo in za osem odstotkov manj lahko telesno poškodovanih.
Letos se je do konca julija na slovenskih cestah zgodilo 11.904 (lani 12.334) prometnih nesreč, kar je za tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. V teh nesrečah je umrlo 78 (lani 81) oseb, 534 (lani 491) se jih je hudo telesno poškodovalo, 4.994 (lani 5.709) pa lahko telesno poškodovalo.
Zaradi neprilagojene hitrosti se je zgodilo 2.042 (lani 2.363) prometnih nesreč, kar je za 14 odstotkov manj kot lani. V teh nesrečah je umrlo 26 (lani 24) oseb ali za osem odstotkov več kot lani, 167 (lani 185) se jih je hudo telesno poškodovalo, 1.304 (lani 1.493) osebe pa so se lahko telesno poškodovale.
Največ prometnih nesreč se zaradi neprilagojene hitrosti zgodi v naselju z uličnim sistemom in brez uličnega sistema ter na avtocestah. V letošnjem letu so policisti do konca julija ugotovili 66.391 kršitev prekoračitve hitrosti, kar je za 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Mednarodni strokovnjaki ocenjujejo, da bi v primeru zmanjšanja povprečne hitrosti za 1 km/h na cestah držav Evropske unije v enem letu umrlo za 2.200 manj oseb oziroma da bi z učinkovitimi nadzori in preventivnimi aktivnostmi na področju umirjanja hitrosti v enem letu lahko rešili do 5.800 življenj.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.