Volkovi povzročili za 254 tisoč evrov škode

Podatki projekta SloWolf kažejo, da so volkovi lani pri nas v 403 škodnih primerih povzročili za 254.000 evrov škode. Število škodnih primerov s strani volka v Sloveniji, z izjemo obdobja med letoma 2003–2006, je naraščalo, v letih od 2007 do lani pa se je ustalilo pri okoli 410 primerih letno, kar predstavlja med 1500 in 1800 ubitih živali. To v povprečju predstavlja okoli štiri pobite ovce na posamezen škodni primer.

Na območju pojavljanja velikih zveri poteka tudi reja drobnice, ki v mnogih primerih ni primerno zaščitena pred napadi ter je posledično eden glavnih virov konfliktov med ljudmi in velikimi zvermi. Za nastalo škodo sicer država izplačuje odškodnine, vendar obstoječi odškodninski sistem ne spodbuja rešitev za izboljšanje varovanja domačih živali, zato ne predstavlja dolgoročne rešitve za reševanje konfliktov, pravijo v projektu SloWolf.

Razumevanje vzrokov nastanka škode in posledično konfliktov je ključno za sobivanje človeka ter volka in posledično za dolgoročno ohranjanje vrste, dodajajo.
Metoda ocenjevanja škodnih primerov se je z leti tudi spreminjala. V začetnem obdobju ocenjevanja škodnih primerov (do leta 2000) so bile kot škoda priznane tudi pogrešane živali, danes pa so kot škoda priznane samo tiste živali, katerih trupla so dejansko najdena na terenu.

Škodni primeri v večjem delu Slovenije nastajajo v spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih – od aprila do novembra, z viškom v juliju, avgustu, septembru in oktobru, pojasnjujejo odgovorni pri projektu.

Razlogi za koncentracijo škodnih primerov v poletnih mesecih so lahko po njihovih trditvah različni, najverjetneje pa je, da na nastanek škodnih primerov vpliva prisotnost drobnice na pašnikih. Poleti, ko je večina drobnice na pašnikih, je nastanek škode bolj verjeten kot pozimi, ko je velika večina drobnice v hlevih oziroma zimskih stajah in je tako pred napadi volkov v glavnem zaščitena.

Lovna doba na volka v Sloveniji traja od 1. oktobra do 28. februarja in je obenem obdobje najmanj intenzivnega nastajanja škodnih primerov. To pa lahko predstavlja težavo za izvajanje odstrela volkov z namenom preprečevanja škodnih primerov, še pravijo v projektu SloWolf.