Volilni rezultat je slaba ocena vlade

Zmaga Danila Türka v drugem krogu predsedniških volitev v Sloveniji odmeva tudi v italijanskem tisku, tako na regionalni kot na državni ravni, pri čemer je enotna ocena, da je izid volitev negativno znamenje za desnosredinsko vlado Janeza Janše.

Volitvam precejšnjo pozornost namenja tržaški dnevnik Il Piccolo, ki jim je namenil poročilo na prvi strani pod naslovom "Preobrat v Sloveniji, Türk zmagal z 68 odstotki“. Dopisnik Mauro Manzin piše, da bo tretji predsednik Slovenije 55-letni diplomat, kandidat leve sredine, ki je premagal predstavnika desne sredine Lojzeta Peterleta. Gre za zmago, ki predstavlja pravcato negativno oceno za trenutno desnosredinsko vlado, ki jo vodi Janša.

Obtožbe, piše Manzin, ki jih je Peterle izrekel na račun Türka, češ da je bil v občutljivem obdobju osamosvajanja Slovenije leta 1991 predstavnik sovražne Jugoslavije pri OZN v Ženevi, so se izkazale za bumerang. Türk jih je z lahkoto zavrnil, vznejevoljile pa so tudi volivce, predvsem zaradi vmešavanja zunanjega ministrstva in tudi premierja Janše, opozarja avtor.

"Türk premagal veterana državne politike"

Milanski Corriere della Sera volitvam namenja krajši članek na zunanjepolitičnih straneh z naslovom "Predsedniške volitve levici, Türk premagal nekdanjega premierja“. Do pred nekaj meseci skoraj neznanemu Danilu Türku je uspelo premagati veterana državne politike, nekdanjega konservativnega premierja Lojzeta Peterleta, poroča milanski časopis.

Časnik pojasnjuje, da je Türku uspelo združiti glasove naraščajoče socialdemokratske levice Boruta Pahorja in liberalcev odhajajočega predsednika Janeza Drnovška, njegova zmaga pa je negativno znamenje za desnosredinsko vlado Janeza Janše.

"V Sloveniji se krepi levica"

Na zunanjepolitičnih straneh o zmagi Danila Türka poroča tudi drugi najbolj razširjeni dnevnik La Repubblica pod naslovom "Slovenija gre v levo, Türk novi predsednik“. Dopisnik Andrea Tarquini piše, da se v Sloveniji, najbogatejši in najstabilnejši republiki bivše Jugoslavije, jasno krepi levica.

"Socialdemokrat Danilo Türk, prestižna bivša desna roka Kofija Anana na vrhu Združenih narodov, je premočno zmagal v drugem krogu predsedniških volitev. Njegova zmaga pa napoveduje težke mesece za desnosredinsko vlado Janeza Janše do prihodnjih državnozborskih volitev, ki bodo jeseni leta 2008," piše časnik.

Uspeh demokratične levice v Ljubljani, dodaja Tarquini, je pomemben signal za ves srednji vzhod Evropske unije in na splošno za celotno EU. Slovenija je sicer ena najmanjših, vendar gospodarsko najuspešnejših članic Unije. Prevzela je že evro, njeno moderno gospodarstvo, ki cilja na visoko tehnologijo, je globoko integrirano z bogatimi stvarnostmi Avstrije, Nemčije in italijanskega severovzhoda. Iz postjugoslovanskega kaosa, ki so ga povzročile vojne in pokoli srbskega diktatorja Slobodana Miloševiča, je Slovenija oddaljena že svetlobna leta in voli levo, piše La Repubblica.

V Ljubljani narašča nezadovoljstvo do konservativnega premierja Janše, predvsem zaradi podražitev in inflacije po vstopu države v območje evra. Janšo obtožujejo, da se ni znal dobro pripraviti na prehod na skupno evropsko valuto, kar je izkoristila socialdemokratska in liberalna levica Boruta Pahorja in Janeza Drnovška. Gre, tako Tarquini, za proevropske, prozahodne in reformistične politične sile, ki so, kot Tusk v Varšavi, občutljive za socialne probleme revnih slojev. Od osamosvojitve pa je Slovenija vedno imela levičarske predsednike, začenši z evrokomunistom Milanom Kučanom, sklene Tarquini.

"Vse manjša priljubljenost vladne koalicije"

Večina avstrijskih časnikov v poročanju o izidu slovenskih predsedniških volitev poudarja, da je zmaga Türka tudi izraz vse manjše priljubljenosti sedanje vladne koalicije. Za najbolj brani avstrijski tednik Krone je poraz Peterleta "klofuta za vlado premierja Janeza Janše", dunajski Kurier pa opozarja, da je Türku "v volilnem boju koristila priljubljenost socialdemokratskega vodje opozicije Boruta Pahorja".

Kot piše Kurier, se je Türk pred volitvami hvalil tudi s svojimi stiki "s svetom bogatih, lepih in vplivnih". Vendar vse to še ne razloži njegovega uspeha. Ta po oceni Kurierja temelji predvsem na tem, "da je za levo usmerjene Slovence po izpadu prav tako levega Mitje Gasparija ostal samo še en izvoljiv kandidat - Türk". Prav naj bi mu prišle tudi njegove diplomatske izkušnje v ZN, piše Kurier.

Dunajski časnik poleg tega ugotavlja, da je bil Türk popoln novinec na slovenskem političnem prizorišču, kar pa mu ni škodovalo. Tako mu namreč v kočljivih vprašanjih, kot je odnos med državo in Cerkvijo, ni bilo treba zavzeti stališča. Vseeno naj bi Türk po pisanju Kurierja vplival na slovensko notranjo politiko, kajti njegova zmaga naj bi pomenila konec zasuka v desno politično smer, ki se je zgodila na državnozborskih volitvah leta 2004.

Po oceni dnevnika Kleine Zeitung je Peterle v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev "doživel najbrž najbolj bridek poraz v svoji politični karieri". Po drugi strani pa je Türku uspelo, da je združil levi politični tabor, ki je bil v prvem krogu še razdeljen. "Pri tem so mu nedvomno koristili padajoča priljubljenost desnosredinske volitve vlade Janeza Janše in uspehi socialdemokratov pri javnomnenjskih anketah."

"Želja po spremembah"

Hrvaški časniki v današnjih izdajah namenjajo precejšnjo pozornost zmagi Danila Türka. Kot poudarjajo, je Türk prepričljivo porazil Peterleta, kar med drugim vidijo kot znak želje volilnega telesa po spremembah na slovenskem političnem prizorišču. Časniki prinašajo tudi ocene, kaj naj bi Türkova zmaga pomenila za hrvaško-slovenske odnose.

Slobodna Dalmacija ocenjuje, da je slab odziv volivcev bolj prizadel Peterleta, ki je pričakoval, da bo "v jutranjih urah, pred in po nedeljskih mašah, na voliščih več njegovih privržencev". "To se ni zgodilo, politični prvak kristjanov pa je postal žrtev negativne kampanje, ki jo je sprožil proti Türku," dodaja splitski časnik. Kot dodaja, so Peterletovi privrženci enega od razlogov za poraz poiskali tudi v dejstvu, da je bil premier Janša v času volitev na obisku na Kitajskem.

Splitski časnik nekaj pozornosti namenja tudi oceni, kaj izvolitev Türka pomeni za slovensko-hrvaške odnose. Türk se je v kampanji potrdil kot bolj umirjeni in bolj premišljeni kandidat, ki je poudarjal, da ne želi samostojno ukrepati v zunanji politiki, kar lahko bolj ustreza Janši, kot bi to bilo v primeru Peterleta. V tem dejstvu je treba iskati možnost za vnovično oživitev kontaktov med Slovenijo in Hrvaško, sklene Slobodna Dalmacija.

Strategija Peterletovega volilnega štaba je bila povsem zgrešena, pomoč Janše in zunanjega ministra Dimitrija Rupla pa mu je bolj škodila, kot pomagala, ocenjuje Novi list. "Slovenski volivci so kaznovali politiko desnice, ki je ob pomoči slovenske cerkve v preteklih letih rušila demokratične standarde, ogrožala medijsko svobodo, razširjala ksenofobijo in versko nestrpnost, s čimer je spominjala na tisti nedemokratični in avtoritarni režim, proti katerem se zavzema," poudarja časnik in sklepa, da je bil "za volivce Peterle del takšne politike, Türk pa njen nasprotnik, čeprav niti Türk ni bil posebej kritičen do politike Janševe vlade", ter da je "prav zato Türkova zmaga poraz Janševe politike".

Novi list še izpostavlja, da izvolitev Türka ne bo bistveno vplivala na pogajanja s Hrvaško, ker slovenski predsednik zaradi protokolarnih pooblastil nima preveč vpliva na konkretne poteze, ki so v pristojnosti vlade. Türkovo predvolilno ostro retoriko do Hrvaške časnik pripisuje potrebi predsedniških kandidatov, da ustrežejo "maksimalističnim zahtevam slovenske javnosti, če si želijo dobrih volilnih rezultatov".

Türk je izjavil, da bi morali biti odnosi s Hrvaško dobrososedski ter da se je predvsem treba pogovarjati in na ta način urejati odprta vprašanja, pa piše Jutarnji list. Dodaja še Türkove besede, da je za kakršenkoli prvi korak potrebno počakati na rezultate bližnjih parlamentarnih volitev na Hrvaškem, ter da verjame, da se bo kmalu dobro spoznal s hrvaškimi politiki.

Tudi zagrebški Vjesnik se ukvarja z vprašanjem, kaj bo Türkova zmaga pomenila za hrvaško-slovenske odnose. Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje nadaljevanje razvoja slovensko-hrvaških odnosov, je Türk povedal, da se bo svetoval s sodelavci ter nadaljeval z delom, ki bo prispevalo k izboljšanju odnosov, kar je sicer dolgotrajen proces, navaja Vjesnik, ki sicer ocenjuje, da prepričljiva Türkova zmaga vendarle predstavlja majhno presenečenje.