Minister Aleš Zalar opozarja pred bojkotom pravne države. (Foto: Blaž Garbajs)

Pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj na Twitterju zapisal: ''Vodstvo državnega tožilstva zavrača dialog z ministrom o predlogu predpisa, ki bo zagotovil enoten administrativni način dela s tožilskimi spisi.'' Danes je dodal: ''In če pride do take zavrnitve vodstva državnega tožilstva, potem to očitno pomeni bojkot pravne države in veliko pove o stanju duha v tem delu pravosodja.'' Pozneje je pripisal: "Vodje očitno ne zaupajo tožilcem, da so sposobni samostojno sprejemati odločitve brez nedovoljenega vmešavanja vodij tožilstev. Nezaupnice niso dali meni, pač pa tožilcem, ki jih vodijo."

Nato je Zalar priredil citat uglednega avstrijskega pravnika, ki ga je ob polemiki sodniških plač navajala tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Avstrijski pravnik je dejal: ''Ne smemo se spraševati, ali si lahko država privošči, da bi imeli sodniki dovolj visoke plače, temveč – ali si lahko privošči, da sodnikov ne plača dovolj.'' Zalar je v povezavi s tožilci danes na Twitterju ugotovil: "Ni ključno vprašanje to, ali si država lahko privošči, da temeljito prenovi delovanje tožilstva, pač pa, ali si lahko privošči, da tega ne stori. Zavračanje sodelovanja vodij tožilstev pri zagotavljanju zakonitosti njihovega dela me v tem prepričanju utrjuje."

Zatem je na novinarski konferenci zatrdil, da se ni želel pogovarjati o konkretnem primeru, temveč je vodje sklical na ''delovni posvet glede obveznih navodil za uporabo državnotožilskega sveta''. Normalno se mu zdi, da bi se pred podpisom navodil posvetovali. ''Dal sem jim priložnost, vendar je niso izkoristili. Bojkotirali so nastajanje prepisa in tudi pravne države.'' Predpis bodo vseeno izdali, po Zalarjevih besedah pa se lahko spremeni ob morebitnih argumentih Brezigarjeve, ki ima do ponedeljka čas za odgovor. Dal ji je tudi možnost podaljšanja tega roka, a hkrati dejal, da bo navodilo naslednji teden sprejeto.

Predlog Obveznih navodil, 1. del ...

Predlog Obveznih navodil, 2. del ...

Brezigarjeva ni prejela vabila?

''Predsednika republike, predsednika državnega zbora in predsednika vlade obveščam o nezakonitem ravnanju ministra za pravosodje in o nedopustnem pritisku na državne tožilce,'' se je odzvala Brezigarjeva, ki so ji na novinarski konferenci ob strani stali vodje tožilstev. Ministra je obtožila, da je ''vsem vodjem tožilstev zagrozil z rumenim kartonom pred izključitvijo''. Sledilo je vabilo vodjem na sestanek, kar je bilo po mnenju Brezigarjeve v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu.

''Minister kot predstavnik izvršilne veje oblasti mimo vrhovnega tožilstva ne sme sklicevati vodij tožilcev. Če želi mnenje tožilcev, ima edino možnost, da se obravnave opravijo na kolegijih državnih tožilcev. O stališčih ga nato obvesti generalna državna tožilka. To je edina pot.'' Brezigarjeva je prepričana, da je Zalar z vabilom ''posegel v neodvisnost državne institucije, vodje pa so se samostojno odločile, da se na vabilo ne bodo odzvale''. Po njenih besedah so nato sledili telefonski pritiski s strani ministra na posamezne vodje. Brezigarjeva pričakuje zavarovanje neodvisnosti tožilstva, ''kar zagotavljata tako ustava kot zakon''.

Generalna tožilka Barbara Brezigar opozarja pred političnimi pritiski na tožilstvo. (Foto: Dare Čekeliš)

Ministrstvo: Navedbe generalne državne tožilke so groba podtikanja

Potem so se znova odzvali z ministrstva: ''Ministrstvo za pravosodje odločno zavrača navedbe generalne državne tožilke v zvezi z ministrovim odzivom na neudeležbo vodij okrožnih državnih tožilcev na delovnem posvetu. Navedbe o pritiskih so podtikanja, ki jih odločno zavračamo. Minister za pravosodje je vodje tožilstev povabil na delovni posvet v zvezi s sprejemanjem predpisa. Želel je pridobiti njihovo mnenje o predlogu Obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda, saj so predvsem vodje tožilstva tisti, ki bodo navodila uporabljali v praksi. Ker so se vodje tožilstva v pisnem obvestilu o neudeležbi sestanka sklicevali tudi na okoliščine v zvezi s posvetom, ki iz vabila niso izhajale (razprava o poročilu o izrednem pravosodnem nadzoru nad tožilstvom v Ljubljani), se je minister odločil, da v individualnih telefonskih pogovorih preveri razloge za zavrnitev udeležbe na posvetu o predpisu."

"Telefonske pogovore je opravil s sedmimi vodji tožilstev, ki jih je vprašal kako naj si razlaga zavrnitev udeležbe na posvetu o pripravi predpisa. Zanimalo ga je, kako vodje tožilstev vidijo možnost nadaljnjega konstruktivnega sodelovanja z ministrom, ob tem, ko zavračajo dialog, kot osnovno sredstvo sodelovanja, in ali zavrnitev udeležbe pomeni tudi napoved odklonitve izvajanja obveznih navodil, ko bodo izdana. Zaradi transparentnosti je minister pogovore opravljal ob navzočnosti državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca in Hinka Jenulla, vrhovnega državnega tožilca, dodeljenega na ministrstvo za pravosodje.''

Odpovedali sestanek

Za odpoved sestanka, ki ga je za petek z vodji okrožnih tožilstev sklical Aleš Zalar, so se po včerajšnjem kolegiju z Brezigarjevo odločili vodje tožilstev. Motilo naj bi jih, da bo sestavni del posveta tudi poročilo o nadzoru na ljubljanskem tožilstvu, katerega obravnavanje bi bilo po njihovem mnenju izven njihovih pristojnosti.

Vodje so ministru tudi sporočili, da bi se bili posveta glede osnutka obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda pripravljeni udeležiti, če bi bil sklican pred samo izdelavo predloga obveznih navodil. Pojasnili pa so mu tudi, da so glede njegovega predloga stališče zavzeli na kolegiju vodij okrožnih državnih tožilstev in mu ga bodo posredovali skladno z določenim zakonskim postopkom.

Z ministrstva za pravosodje so nato zatrdili, da odločitev tožilcev v ničemer ne bo vplivala na izdajo navodil o izvajanju državnotožilskega reda s strani ministra. Minister Zalar bi se z vodji okrožnih državnih tožilstev sestal zato, da bi na sestanku skupaj preverili, ali je predlog obveznih navodil o izvajanju državnotožilskega reda, ki ga je izdal po nadzoru na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ustrezen ali pa so v njem kakšne pomanjkljivosti.