Slovenija

Ob svetovnem dnevu voda Arso razkriva v kakšni kondiciji je vodno 'ožilje' Slovenije

Ljubljana, 22. 03. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
15

Svetovni dan voda je priložnost, da opozorimo na pomen vode in zagovorništva dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Žal se pomena pitne vode zavemo šele, ko nam je začne primanjkovati. Od leta 2009 do 2013 je v Sloveniji potekal monitoring kakovosti rek, ki je pokazal, da dobro ali boljše ekološko stanje dosega 59 odstotka rek. Kje so največje težave? Človeški posegi v struge.

Voda je nepogrešljiva. Kako zelo ponavadi občutimo šele, ko nam je začne primanjkovati. Ljudje smo razsipna bitja in vse preveč posegamo v naravo, posledice naših nepremišljenih dejanj pa plačujejo bodoče generacije. Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leta 1993 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Precej pozno, glede na to, da je človeštvo z vodo delalo kot svinja z mehom. Zdaj gasimo požar in sprejemamo ukrepe, da bi rešili, kar se rešiti da.

Namen svetovnega dne je opozoriti svetovno javnost na pomen vode in zagovorništva dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je voda in delovna mesta, slogan pa Boljša voda, boljša delovna mesta!.

Dejstvo je, da brez pitne vode ne moremo preživeti. Žal še vedno ogromno Zemljanov nima dostopa do pitne vode, voda pa postaja tista dobrina, zaradi katere divjajo vojne. 

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je voda in delovna mesta. Skoraj polovica delavcev v svetu (1,5 milijarde ljudi) namreč dela v sektorjih, povezanih z vodo in skoraj vsa delovna mesta so odvisna od vode in služb, ki zagotavljajo njeno varno distribucijo.Kot opozarjajo ZN, na milijone ljudi, ki delajo z vodo, pogosto ni zaščitenih z osnovnimi delavskimi pravicami. Tako se osrednja tema letošnjega dneva voda osredotoča na to, kako lahko zagotavljanje vode ustrezne kakovosti in zadostnih količin spremeni življenja in preživetje delavcev ter preoblikuje družbo in gospodarstvo.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in po količini vode ena najbogatejših evropskih držav. Tako kot v svetu tudi v Sloveniji količina vode ni prostorsko enakomerno porazdeljena. In če velja podatek, da se letno po ozemlju Slovenije pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, potem je prav, da izvemo, kakšni so rezultati monitoringa kakovosti slovenskih rek, jezer, morja, kot tudi podzemne vode, ki je potekal od leta 2009 do 2013.

Kombinacija fotografij: potoka Koren, ki je preobremenjen s hranili, ter fotografija posegov v strugo Meže. Na ostalih dveh fotografijah pa lahko vidite, kako je potekalo vzorčenje na terenu.
Kombinacija fotografij: potoka Koren, ki je preobremenjen s hranili, ter fotografija posegov v strugo Meže. Na ostalih dveh fotografijah pa lahko vidite, kako je potekalo vzorčenje na terenu. FOTO: ARSO

Monitoring voda: v Sloveniji zaznali boljše ekološko stanje voda

Rezultate so predstavili na Agenciji RS za okolje, kjer so poudarili, da na podlagi teh rezultatov dosega v Sloveniji dobro ali boljše ekološko stanje 59 odstotkov rek. Lahko bi rekli, da je stanje zadovoljivo. Poslabšanja glede na predhodni monitoring tudi niso zaznali. A vendar je še vedno precej prostora za izboljšanje. So pa na Arsu med monitoringom zaznali, da največji vpliv na reke predstavljajo hidromorfološke obremenitve. Te so posledica človeškega delovanja na rečno strugo, sem pa spadajo razne rečne pregrade, kanalizirane struge, posegi v rastje na nabrežju in tako dalje. Po drugi strani so rezultati vzorčenja, ki je potekal na 138 vodnih telesih rek pokazali, da se obremenjenost s hranili in posebnimi onesnaževali glede na prejšnje obdobje spremljanja stanja ne spreminja, še naprej pa se zmanjšuje obremenjenost z organskimi snovmi.

Leta 2006 je vodna direktiva na novo določila način spremljanja in ocenjevanja rečnega ekološkega stanja, kjer so določili, da se poleg kemijskega stanja upošteva tudi ekološko stanje voda. Doseganje dobrega ekološkega stanja ni omejeno na kemijsko kakovost vode, ampak so to razmere, kjer ekosistemi v vodnem okolju le malo odstopajo od razmer brez človekovega vpliva oziroma brez motenj. Ocena, ki so jo pripravili konec decembra lani in jo najdete na naslednji povezavi, je ključna za drugi državni načrt upravljanja voda, sam monitoring pa je potekal med letoma 2009 in 2013.

Vzorčili so 138 vodnih teles rek, na katerih so imeli 180 mest, kjer so jemali vzorce.
Vzorčili so 138 vodnih teles rek, na katerih so imeli 180 mest, kjer so jemali vzorce. FOTO: ARSO

Štiri skupine indikatorjev kakovosti

Upoštevani so bili štirje elementi kakovosti oziroma indikatorji stanja: biološki indikatorji, splošni fizikalno-kemijski parametri, hidromorfološki elementi kakovosti in posebni onesnaževalci. Ribe so eden od pomembnih bioloških indikatorjev stanja voda, saj kažejo na splošno degradiranosti rek, kot tudi na motnje v rekah zaradi prekinitve vodnega toka, zaradi dolge življenjske dobe pa so pokazatelj dolgotrajnih sprememb rek. Vodne rastline pokažejo obremenjenosti rek s hranili in hidromorfološke sprememb rek. Hidromorfološke značilnosti, kot so količina in dinamika vodnega toka, globina in širina reke, struktura struge in obrežnega pasu ter kontinuiteta toka pa pogojujejo razmere v rekah in s tem tudi močno vplivajo na ekološko stanje. Posebna onesnaževala so snovi, za katere je na nacionalnem nivoju ugotovljeno, da zaradi njihove razširjenosti predstavljajo tveganje za okolje in človeka, sem pa med drugim uvrščamo pesticide, herbicide, industrijske kemikalije in anorganske snovi.

Na tem zemljevidu so prikazana stanja voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal.
Na tem zemljevidu so prikazana stanja voda glede na vsebnost posebnih onesnaževal. FOTO: ARSO

Problematične reke na severovzhodu Slovenije

Biološki indikatorji stanja so tudi makrofiti. To so vodne rastline, ki so opazne s prostim očesom (semenke, praprotnice ...). Primer reke, kjer je stanje zelo dobro, je reka Rak, saj je struga v večini še zelo naravna, medtem ko je del vodotoka Ledave primer slabe prakse, saj vsebuje veliko slabih taksonov, njeno ekološko stanje pa je ocenjeno na zmerno.

Kot so predstavili na Arsu, so glede posebnih onesnaževal ekološka stanja rek razdelili zgolj v tri razrede, in sicer zelo dobro, dobro in zmerno stanje, pri čemer so ugotovili, da 10 odstotkov vzorčenih vodnih teles dosega zgolj zmerno stanje, 60 odstotkov pa dosega dobro ekološko stanje. Najslabše so se odrezale reke na severovzhodu Slovenije, in to na račun velikega deleža kmetijskih površin (nad 50 odstotkov), zaradi česar so v vzorcih površinskih voda odkrili več pesticidov in herbicidov ter drugih onesnaževalcev.

Tudi po 30 letih v reki Krupi strupeni PCB-ji

Kot primer onesnažene in bolj problematične reke so na Arsu izpostavili reko Krupo. Težave izvirajo še izpred 30 let, ko je semiška Iskra izdelovala kondenzatorje in pri tem uporabljala PCB ali karcerogene poliklorirane bifenile. Tehnološki odpadek so neustrezno odložili v podzemlju Bele Krajine, s čimer so onesnažili zaledje reke Krupe. Ena najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek, se zelo počasi razgrajuje, posledice pa se v reki čutijo še danes.

S kartografskega stališča je ta karta problematična, saj je z isto barvo in oznako označena celotna reka s pritoki, pa čeprav na (vseh) pritokih ni bilo vzorčenja, kar pomeni, da ni nujno, da odražajo stanje glavne reke. Na Arsu so pojasnili, da je bila zahteva za takšno označevanje podana s strani Evropske komisije.
S kartografskega stališča je ta karta problematična, saj je z isto barvo in oznako označena celotna reka s pritoki, pa čeprav na (vseh) pritokih ni bilo vzorčenja, kar pomeni, da ni nujno, da odražajo stanje glavne reke. Na Arsu so pojasnili, da je bila zahteva za takšno označevanje podana s strani Evropske komisije. FOTO: ARSO
Na Arsu še opozarjajo, da ocena slovenskih rek glede kemijskega indikatorja stanja ni slaba. Izpostavili so dve težavi, in sicer vodotoka Spodnja Sava in Krka, a oba vodotoka beležita izboljšanje glede na prejšnji monitoring.

Močno onesnažen je tudi vodotok Koren na meji med Slovenijo in Italijo. Glavni onesnaževalci vodotoka so komunalne odpadne vode z območja Nove Gorice. A tudi tu se pričakuje izboljšanje, saj je bila konec lanskega leta postavljena nova čistilna naprava, ki naj bi zmanjšala onesnaženje.

Dobri primeri, ki navdajajo z upanjem

Na Arsu poudarjajo, da največji vpliv na reke predstavljajo hidromorfološke obremenitve. To so naši posegi v naravno rečno okolje. Reka, ki so ja na Arsu predstavili za vzoren primer, vsaj kar se tiče hidromorfološke obremenitve, je reka Unica. Ta izkazuje zelo dobro stanje, opozarjajo na Arsu, medtem ko predstavniki ribiških družin in ihtiologi (riboslovci) opozarjajo, da stanje Unice v naravi vendarle ni tako dobro, kot pravi Arso. Namreč, pri metodologiji niso upoštevali stanja rib, saj metodologije za ta tip rek še nimajo, pojasnjujejo na Arsu, prav to pa je šibka točka reke Unice, po besedah ihtiologinje. Opozarja, da bi morali biti pri metodologiji določanja ekološkega stanja rek upoštevati tudi preteklo stanje populacije rib, kar bi Unico po besedah ihtiologinje v tej končni oceni zagotovo postavilo v bistveno slabši položaj. Poleg Unice so na Arsu kot dobra primera izpostavili tudi vodotoka Čabranka in Soče v njenem povirju.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ONniON
22. 03. 2016 20.43
slovenija je zelo lepa zelena dežela z zelo lepo naravo in vsem
Biofanatik
22. 03. 2016 19.32
+1
Be, be , be, Costela v arabske roke gre, be, be, be....
Zrkizz
22. 03. 2016 17.15
Najvecji problem je, kdo odobri sanacije potokov in rek po poplavah?!?!? Reko v nasi blizini so kanalizirali, z tem povecali hitrost vode, namesto da bi jo umirili so ji povecali rusilno moc, strugo so poglobili za nekje 1 m, v okolici je mocno padel nivo podtalnice, voda pa rusi sedaj vse pred sabo, saj z vseh strani rusi nabrezje ob malo povecanem pretoku. To, da so unicili zivljenski prostor rib je brez pomena omenjati.
SkokecPokec
22. 03. 2016 15.15
+2
Na Arsu so pojasnili, da je bila zahteva za takšno označevanje podana s strani Evropske komisije.... Resnice torej ne poznamo povsem...
Relin Quish
22. 03. 2016 15.08
+9
Naša voda je naša last, prosim vas ljudje, ne dovolite, da nam jo vzamejo!
Biofanatik
22. 03. 2016 21.36
-1
Transformerji
22. 03. 2016 14.10
+1
Skrbimo za našo vodo - da bo monopolist dal več denarja!
Uporabnik652150
22. 03. 2016 13.33
+18
24 ur zakon! Iz zemljevidov se še prebrat ne vidi! Kateri šalabajzer je to gor nalagal, ko bi vsaj lahko povečal zemljevide. Jao.
jzkzfzmz
22. 03. 2016 12.00
+4
Slovenska voda je razprodana. vprašanje časa je samo kdaj jo nam bodo vzeli. Vse bližje smo temu.
Relin Quish
22. 03. 2016 15.07
+8
In točno proti temu se je potrebno boriti!
jedupančpil
22. 03. 2016 11.50
+3
kar kažite na okoli tale zemljevid ja
me987
22. 03. 2016 10.36
+6
če že limate slike od drugod jih dajte vsaj tako, da se bo dala prebrati tudi legenda. zelene in rumene črtice meni ne pomenijo nič. če pa je to pretežko pa raje polinkajte na original.
RdecaZvezda
22. 03. 2016 08.06
+4
hvala vam savinjski kmetje tik pred veliko nočjo že smrdi po dreku
korintos23
22. 03. 2016 08.36
+12
brezveze13
22. 03. 2016 10.41
+9
tukaj bi se lahko marsikje in marsikdo vprašal kaj sploh je onesnaževanje. Mislim tukaj predvsem na zakonopisce ki si kar nekaj zmišljujejo in napišejo na papir zaradi samovšečnosti da so nekaj uspeli a učinek je čisto drugačen. Tako so lansko leto nekaj blebetali da bi naj imele krave ki se pasejo po nabrežini večjega naklona neke plenice kamor bi se ujeli iztrebki,kateri niso prav nič strupeni ravno tako je potreben čas da se en tak iztrebek razgradivdo te mere da pride v podtalnico je že praktično izničen . NE VIDIJO PA TISTE VELEPOSESTNIKE KI ŽE SEDAJ 14 DNI POLIVAJO GNOJNICO V KATERO JE VMEŠANIH TUDI OGROMNE KOLIČINE UMETNIH GNOJIL STVAR JE ŽERAZGRAJENA IN UTEKOČINJENA PRI TEJ PRIDE DO TAKOJŠNJE ABSORBACIJE V PODTALNICO S TEM DA SO ŠE UMEŠANA UMETNA GNOJILA KATERA SO STRUPENA. Prav tako bi lahko tem posestnikom ,kot so jim naložili da to lahko opravljajo le pred dežjem določili da to opravilo opravijo v enemu ali dveh dneh. So primeri ko poliva parcelo vsak dan po eno cisterno in to že opravljajo 14 dni dan na dan namesto da bi jo v enem dnevu dokončal. Ta obsedenec zapelje eno cisterno na eno parcelo drugo na drugo in tako naprej. Živim v naselju in ni prav prijetno biti suženj in v neskončnost živeti v takem smradu saj ne moreš niti perila razobesit da bi ga posušil.Sem mnenja da je takšno polivanje bolj strupeno za podtalnico kar je tudi opazno kako se v tem času vidno klorira pitna voda,(tudi to ni zdravo) kot pa da bi se krave brez teh plenic ki so bile predlagane pasle.Prav tako bi bilo treba urediti zakonodajo glede omenjenega polivanja z gnojnico