Direktiva je past, s katero bo voda postala tržno blago

Aktivnosti na temo boja proti liberalizaciji storitev za rabo vode in za univerzalni dostop do vode ter komunalne ureditve sta predstavili tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ter Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. Prav slednji je že oktobra lani pozval k podpisu evropske državljanske pobude z naslovom Voda in komunalna ureditev sta človekovi pravici! Voda je javna dobrina, ne blago! V njej so zapisali, da vsi potrebujemo čisto pitno vodo in kakovostno komunalno ureditev, ti potrebi pa naj bosta v Evropi urejeni kot osnovna javna storitev za vse. Cilj je doseči univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovanje vodnih virov za prihodnje generacije.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala sekretarka sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami, ki deluje pri ZSSS, Majda Marolt, želijo z evropsko državljansko pobudo Evropsko komisijo pozvati, naj predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve. "Voda je strateška dobrina. Je omejena naravna dobrina, ki je ne smemo predati v roke zasebnemu kapitalu, katerega osnovni interes je dobiček," pravi Maroltova.

Opozorila glede direktive so na mestu, pravi Maroltova. "Tudi po našem mnenju se v direktivi skriva nevarnost, da se bo tudi v Sloveniji na tem področju predvsem ustvarjal dobiček. Predlog je past, da voda v prihodnje ne bo več javno dobro, temveč tržno blago," je dejala.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da iz predloga direktive izhaja želja, da bi spodbudili javne organe, da bi oddali koncesije še zlasti malim in srednje velikim podjetjem, da bi okrepili gospodarske priložnosti tem podjetjem. "V celoti je naravnano na ekonomsko področje. Kot da je voda tržno blago," je poudaril. "Voda mora ostati javna dobrina. To mora biti naš nacionalni interes," pravi Semolič.

Na splošno zaradi evropske direktive o koncesijah, ki naj bi bila sprejeta letos in ki naj bi vodila v privatizacijo vodnih virov, velja v Sloveniji prepričanje, da mora voda ostati javna dobrina. Praksa evropskih držav, ki so vodne vire že privatizirale, kaže namreč številne škodljive posledice.

Zelo pomembna tema, o kateri ni bilo javne razprave

Problem je predvsem v tem, ker na to temo, ki je tako zelo pomembna in se tiče prav vsakega državljana, nismo imeli ustrezne, temeljite in vsebinsko pluralne razprave. Da je pomanjkanje kakovostne razprave res problematično, opozarja tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Morda zato, ker se je zdelo, da je direktiva nedolžna in da ne prinaša ničesar slabega ter da gre le za finančne zadeve. Javnost, civilna družba, vodna stroka pa tudi niso reagirali pravi čas," pravi klimatologinja.

Dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo nasprotujejo tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer ocenjujejo, da gre za strateško dobrino, ki se je ravno zato ne sme predati v roke privatnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček. K aktivni vključitvi v prizadevanja do dostopa do pitne vode, ki ne bo privatiziran, poziva tudi Eko civilna iniciativa Slovenije, medtem ko Društvo gibanje za trajnostni razvoj Slovenije ter Stranka za trajnostni razvoj Slovenije opozarjata, da je vsaka predlagana zakonska ureditev, ki bi posegala v pravico slovenske države, da neodvisno razpolaga z vodnimi viri ter distribucijo vode za pitno vodo, nesprejemljiva in nedopustna.