Vlaganje v duševno zdravje se izplača: nove pridobitve na področju hospitalizacije bolnikov

Ministrstvo za zdravje je danes v javno razpravo poslalo resolucijo nacionalnega programa duševnega zdravja za prihodnjih deset let. 

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik je resolucija izjemno akcijsko usmerjena, naslavlja pa šest ključnih področij. To so organizacija skupnostnega pristopa do duševnega zdravja, promocija in preventiva, dostop do službe in storitev za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ukrepi na področju uživanja alkohola in samomorov ter izobraževanje splošne javnosti.

Državna sekretarka pričakuje, da bodo čez deset let bolje uslišane potrebe oseb, ki imajo težave z duševnim zdravjem, da bodo ljudje bolj pismeni na tem področju ter da se bo zmanjšala stigma oseb s duševnimi težavami. Pričakuje tudi, da bodo tem ljudem storitve bližje domu in da bodo dobili pomoč takrat, ko jo bodo potrebovali. S tem bi olajšali življenje ljudi s težavami.

Po drugi strani pa pričakujejo, da bodo z več vlaganj v preventivo in primarno zdravstveno raven dosegli boljše duševno zdravje prebivalstva z manj težavami in napotovanja v bolnišnice. Cilj je tudi skrajšati hospitalizacijo duševnih bolnikov. Ta danes znaša v povprečju med 40 in 46 dni, v psihiatričnih bolnišnicah pa je na leto hospitaliziranih okoli 8000 ljudi.

V naslednjih letih kar 40 centrov za duševno zdravje

Strategija predvideva vzpostavitev mreže 20 centrov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in njihovih družin ter mreže 20 centrov za duševno zdravje odraslih. Prvi centri bodo zaživeli v letu 2020. V teh centrih, ki bodo umeščeni v zdravstvene domove, bodo delovali multidisciplinarni timi, sestavljeni iz psihiatrov, kliničnih psihologi, diplomirane medicinske sestre in ostali kadri, je pojasnila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek.

Ti bi delovali tako preventivno, kot tudi bi pomagali ljudem s težavami v duševnem zdravju. Na terenu pa bi delovali interdisciplinarni skupnostni timi, ki bi se čim bolj približali ljudem v lokalni skupnosti. Ena ekipa bi pokrivala okoli 80.000 ljudi. Trenutno so že vzpostavljene štiri ekipe.

V okviru strategije so po besedah specialistke javnega zdravja Nuše Konec - Juričič predvideni tudi programi za ranljive skupine ter preventivni programi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki jih bodo izvajali tako v šolskem okolju kot tudi v lokalnem okolju otrok. Organizirani bodo tudi programi promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, kjer bodo za vodstvene kadre pripravili izobraževalne module.

Po besedah Dernovškove so danes na področju duševnega zdravja velike težave tako na področju napotitev, saj bolniki zaradi nedostopnosti in dolgih čakalnih dob za psihiatra pogosto pridejo neposredno v bolnišnico. Po drugi strani pa je težava v ponovnih hospitalizacijah, saj bolnik po odpustitvi v domače okolje nima več prave podpore, prav tako znova nedopustno dolgo čaka na psihiatra. Tako so kar tri četrtine bolnikov ponovno hospitalizirane, kar bi lahko po njenih besedah preprečili, če bi ustrezno okrepili primarno raven.

Tako poudarja, da se vlaganje v duševno zdravje izplača, saj duševne bolezni ponavadi poberejo tri ali štiri odstotke BDP, posamezni preventivni programi pa glede na ameriške študije povprečno prinesejo 12,5 dolarja (10,55 evra) na en vložen dolar. Po njenih besedah se najbolj obrestuje vlaganje v otroke, saj določeni programi prinesejo tudi 80 dolarjev (67,5 evrov) na en vložen dolar.

Resolucija se bo po besedah Maučec Zakotnikove začela uporabljati v letu 2019, medtem ko bodo v prihodnjem letu predvsem potekale priprave. Javna obravnava resolucije bo potekala do 2. januarja prihodnje leto.