Z rešitvami, ki jih prinaša novo sprejeti zakon o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, poskuša vlada rešiti najtežje primere, ki so ostali na koncu denacionalizacije, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. Dodajajo, da gre za zahtevke malih upravičencev, s težavami katerih se na ministrstvu srečujejo vsak dan.
Cilj novega zakona je po zagotovilih ministrstva čim hitrejše zaključevanje postopkov vračanja podržavljenega premoženja in odpravljanje pravnih ovir za dokončanje teh postopkov. Zakon pa želi tudi omogočiti uresničitev ustavne pravice do odločanja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Zahtevki se bodo reševali prednostno
Na ministrstvu dodajajo, da zakon prinaša tehnične rešitve, ki bodo olajšale odločanje v najbolj zapletenih primerih. Pojasnjujejo pa, da novi zakon glede na zakon o denacionalizaciji iz leta 1991 ne širi kroga upravičencev in kroga upravičenj. Zakon za pospešeno reševanje postopkov določa roke, in sicer trimesečni rok za odločitev prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča, poleg tega pa določa še nekatere specialne roke za sodišča, ki odločajo v denacionalizacijskih postopkih. Roki sledijo stališču ustavnega sodišča, da se morajo denacionalizacijski postopki reševati prednostno.
Po skoraj sedemnajstih letih od uveljavitve zakona o denacionalizaciji je ostal nerešen še majhen del zahtevkov, ki pa predstavljajo najzahtevnejše denacionalizacijske postopke, še dodajajo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.