Vlada za ustanovitev posebnega projektnega podjetja za izvedbo drugega tira Divača-Koper

"Projektno podjetje bo dobilo koncesijo za izgradnjo in upravljanje tega novega infrastrukturnega objekta ter tudi za izgradnjo in upravljanje dodatnih pretovornih kapacitet v Luki Koper in ostalih logističnih zmogljivosti na območju Slovenije," je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Dodal je, da je vlada naložila ministrstvu za infrastrukturo in finančnemu ministrstvu, da do 30. marca pripravita predlog zakona o izgradnji nove železniške povezave med Divačo in Koprom. Zakon bo podlaga za izgradnjo in upravljanje nove železniške povezave ter za izgradnjo dodatnih pretovorno skladiščnih kapacitet, DZ pa bi ga lahko sprejel maja, je dejal minister.

Slovenija bi imela manjšinski delež

Podjetje bo v lasti države, prek dokapitalizacije pa bi nato lastniški vstop v podjetje ponudili zasebnim vlagateljem in zalednim državam, Slovenija pa bi imela manjšinski delež.

Ustanovni kapital za projektno podjetje bo zagotovila država, nato pa je predvidena dokapitalizacija, in sicer tako z vložki države kot zasebnih vlagateljev in zainteresiranih zalednih držav.

"Cilj dokapitalizacije je, da bi bil delež Republike Slovenije neprevladujoč, torej manjšinski, kar je v nadaljevanju pomembno tudi za pridobivanje dolžniškega kapitala, ki bo potreben za izgradnjo tega projekta," je povedal minister.

Vlada je tudi sklenila, naj se do konca junija analizirajo možnosti za poenostavitve in pocenitev projekta - projekt je trenutno ocenjen na nekaj več kot 1,3 milijarde evrov - predvsem z vidika potniškega prometa na novem tiru, projektne hitrosti in uporabe obstoječega tira. Končna rešitev bo znana po teh analizah, je povedal minister.

S prostorom v koprskem pristanišču sicer upravlja družba Luka Koper, je pa možnost, da se morebitni tretji pomol odda s koncesijo, je še dejal minister in dodal, da bo to urejal omenjeni posebni zakon. Z ostalo infrastrukturo v pristanišču, kjer je po ministrovih besedah še veliko možnosti za širitve in nadaljnji razvoj, bo še naprej upravljala Luka Koper.

Projektno podjetje bo tudi upravljalo z drugim tirom, s preostalimi železniškimi povezavami pa še naprej Slovenske železnice.

Slovenija se za sodelovanje pri projektu dogovarja med drugim z Madžarsko, in sicer trenutno potekajo pogovori na tehnični ravni, vključno z načrtom zapiranje finančne konstrukcije s pomočjo sredstev EU in uporabe sredstev iz mehanizma EFSI. Več bo znanega po skupni seji vlad Slovenije in Madžarske 22. januarja. Minister je decembra povedal, da projekt poleg Madžarov zanima tudi Avstrijo, Češko, Slovaško in Poljsko.

GZS pozdravlja premik, predlaga revizijo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja današnjo odločitev vlade, meni pa, da je potrebna zunanja revizija vrednosti projekta, da ga davkoplačevalci ne bi preplačali.

"Skrajni čas je, da resno začnemo graditi drugi tir Koper-Divača, saj je strateškega pomena za Slovenijo," so v odzivu zapisali v GZS in dodali, da sta Luka Koper in oskrba bližnjih zalednih trgov prek slovenskih logističnih podjetij ključna za razvoj logistične in prometne panoge.

V GZS menijo, da lahko vladna odločitev o ustanovitvi projektnega podjetja predstavlja dodatno jamstvo, da bo upravljanje investicije bolj pregledno, saj bi vključili tudi zasebne vlagatelje.

"Vendar opozarjamo, da je kljub temu nujna tudi zunanja revizija vrednosti projekta, da ga davkoplačevalci ne bi preplačali, kot v primeru nekaterih drugih infrastrukturnih projektov v preteklosti. Ocenjene vrednosti projekta, ki so bile podane v javnosti s strani strokovnjakov in politikov, so bile namreč zelo različne, od 700 milijonov evrov pa do 1,4 milijarde evrov. Zato je zunanja revizija nujen predpogoj za verodostojen in pregleden začetek investicije," je zapisal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Vlado je tudi pozval, naj javnosti predstavi vse ključne elemente projekta - kdo so potencialni vlagatelji, kakšno vlogo bodo ti pridobili v prihodnji logistični verigi ter kakšno vlogo bodo v prihodnje imeli Luka Koper, Slovenske železnice in logistična podjetja.

Na GZS bodo v petek predstavili ugotovitve analize tveganj, povezanih z neizgradnjo drugega tira, ki so jo opravili Jože P. Damjan, Aleš Groznik in Bogdan Zgonc.

Kot so zapisali v vabilu na predstavitev, bo obstoječi tir kljub izvedeni modernizaciji in nadaljevanju modernizacije z izgradnjo izvlečnega tira v Kopru ob nadaljevanju sedanje dinamike pretovora v Luki Koper popolnoma izkoriščen najkasneje leta 2022.

Kumulativno bi zaradi neizgradnje drugega tira v letih 2026-2055 prišlo do izpada pretovora in prevoza tovora v višini med 210 in 240 milijonov ton, kar finančno ovrednoteno pomeni, da bi zaradi preusmeritve tovora iz Kopra v sosednja pristanišča prišlo do potencialnega kumulativnega izpada dodane vrednosti med 2,7 in 3,4 milijarde evrov, so navedli.