Koprivnikar: Sprejetje uredbe o plačah direktorjev ni bilo enostavno niti enotno

Potem ko so pred dvema tednoma obravnavo uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju umaknili s seje vlade, kar je sprožilo nezadovoljstvo zlasti na področju izobraževanja, je danes vlada omenjeno uredbo vendarle sprejela.  

Z danes sprejeto uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju vlada popravlja plače približno 2400 ravnateljem in direktorjem javnih zavodov. Večina jih je s področja izobraževanja, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Potrdil je, da je bila uredba na vladi sprejeta s preglasovanjem.

Koprivnikar je namreč priznal, da sprejetje uredbe ni bilo niti enostavno niti enotno. Trudili so se, da bi jo sprejeli s konsenzom. Zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev so uredbo pred dvema tednoma tudi umaknili z dnevnega reda seje vlade. Glede na to, da so v SMC ocenili, da je njeno sprejetje res nujno, pa so danes o njej odločali z glasovanjem, je pojasnil Koprivnikar in dodal, da se koalicijski partnerji s sprejetjem niso strinjali.

A predlagatelji so odločno stali na stališču, da je to ena od ključnih anomalij plačnega sistema, k odpravi katerih so se zavezali že pred časom. Kar dve tretjini sprememb je na področju izobraževanja; med tistimi, ki jim popravljajo plače, je tako približno 2000 ravnateljev, je pojasnil.

Po besedah ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič pomeni sprejetje uredbe tudi pomembno sporočilo izobraževanju, "kajti gre vendarle za videnje, kaj nam šolstvo v resnici pomeni in daje". Zato je po njenih besedah prav, da tudi nagradijo tiste, ki "skušajo naše otroke in mlade naučiti, kar je le mogoče in prav".

V združenjih ravnateljev so z uredbo zadovoljni. Na novinarski konferenci so sodelovali tudi njihovi predstavniki, ki so poudarili, da ne gre za dvig plač, ampak za odpravo dolgoletnih anomalij in krivic.

Po besedah predsednika združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol, glasbenih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom Gregorja Pečana so na neustrezne umestitve ravnateljev opozarjali vse od leta 2006. Kot je dejal, so se sedaj komaj približali tistemu, kar njihovi kolegi v javnem sektorju že dolgo imajo, ob tem da ravnatelji nosijo tudi kazensko odgovornost za zdravje in življenje mladoletnih oseb.

"Smo res edinstven primer v evropskem prostoru, kjer plače zaposlenih presegajo plače ravnateljev," je opozorila predsednica Združenja ravnateljev in ravnateljic vrtcev Slovenije Breda Forjanič in dodala, da je prav, da so končno tudi ravnatelje uvrstili v sistem tako, da bo njihova odgovornost primerno nagrajena. Tudi vnaprej si bodo prizadevali, da bi ta status, ki so ga dobili danes z uredbo, obdržali, pa je napovedal predsednik Sindikata direktorjev in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih organizacij Anton Obreht.

Sprejetje uredbe sta pozdravili tudi predsednica Društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž.

Finančni učinki uredbe so sicer ocenjeni na 8, 8 milijona evrov. Ob tem pa, kot je pojasnil Koprivnikar, jasneje in enostavneje določajo tudi sistem uvrščanja ravnateljev v plačne razrede. Makovec Brenčičeva je k temu dodala, da so premaknili razpon plačnih razredov, v katere so lahko ravnatelji umeščeni, in sicer je to sedaj od 47. do 53. plačnega razreda. V preteklosti pa so bili umeščeni najnižje od vseh ravnateljev in direktorjev v javnih zavodih, je dodala.

Uredba razburila javnost

Omenjeno uredbo so sicer pred dvema tednoma po koalicijskem usklajevanju, ki je potekalo pred sejo vlade, z dnevnega reda umaknili. V koaliciji so takrat pojasnjevali, da je treba vprašanja, povezana s plačnimi anomalijami, reševati skupaj in ne vsakega posebej. V javnosti pa je nastal vtis, da se je koalicija ustrašila negativnega odziva javnosti.

Po umiku uredbe, ki bo zvišala tudi plače ravnateljev, so bili nezadovoljni zlasti v šolstvu. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota je prejšnji teden po seji vlade, na kateri je ta znova razpravljala o umaknjeni uredbi, ministrici Maji Makovec Brenčič ponudila svoj odstop, a ga ta ni sprejela.

K zvišanju plač ravnateljev, pa tudi plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev, od vrtca do univerze, so v preteklem tednu pozvali tudi predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Sindikata direktorjev in ravnateljev ter združenj in skupnosti ravnateljev v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Podprli so tudi napoved o odločanju za splošno stavko v izobraževanju.

Današnjo odločitev vlade je sicer nakazovala že izjava vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer po sestanku koalicije pred sejo vlade. Pojasnila je namreč, da jih je minister za javno upravo Boris Koprivnikar na kratko seznanil s potekom pogajanj s sindikati javnega sektorja, kot ključno pa je izpostavila, da vlada danes nadaljuje razpravo v zvezi z omenjeno uredbo.

Z njo se namreč po njenih besedah popravljajo anomalije, ki so se določenemu delu javnih uslužbencev zgodile leta 2006 in nikoli niso bile odpravljene. Izpostavila je ravnatelje v šolah in izrazila pričakovanja, da se bo danes to popravilo, potem pa bodo lahko "na tej podlagi nadaljevali v luči pričakovanih zavez in zmožnosti države".

Uredba je v javnosti zbudila kar nekaj razburjenja, saj da se plače znova zvišujejo tistim, ki so že bolje plačani. Na ministrstvu za javno upravo pa so pojasnili, da so direktorji prvi vstopili v nov plačni sistem, zaradi interventnih ukrepov pa se od leta 2012 njihove uvrstitve niso spreminjale. Tako so pri vrednotenju delovnih mest direktorjev v tem obdobju nastale anomalije, ko jih po višini plače prehitevajo številni javni uslužbenci.