Slovenija

Kam bo vlada investirala evropska sredstva?

Ljubljana, 13. 11. 2014 16.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vlada je ustvarila dve kohezijski regiji, saj je tako želela pridobiti več evropskih sredstev. Vzhodni kohezijski regiji bo tako pripadlo približno 1,26 milijarde evrov sredstev, zahodni pa približno 845 milijonov evrov sredstev. Kam bo šel denar?

Evri
Evri FOTO: Thinkstock

Vlada je na današnji seji sprejela operativni program za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Slovenija bo tako v tem obdobju lahko, kot je po seji vlade dejala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj, počrpala približno 3,2 milijarde evrov evropskih razvojnih sredstev.

Katere so prednostne naložbe?

Evropska komisija je Sloveniji konec oktobra že potrdila partnerski sporazum za obdobje 2014-2020, ki je bil prvi od dveh ključnih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v novem obdobju. V tem je Slovenija opredelila 11 ciljev, kamor bo razvojna sredstva investirala, je danes pojasnila sekretarka. Operativni program, ki ga je sprejela vlada, pa kot izvedbeni dokument že govori o nekaterih prednostnih naložbah.

Operativni program ima 12 prednostnih osi, država pa bo sredstva črpala iz treh skladov, in sicer iz kohezijskega sklada, socialnega sklada in sklada za regionalni razvoj.

Za več sredstev dve kohezijski regiji

Slovenija bo imela v tem obdobju dve kohezijski regiji, da bo, kot je izpostavila Smerkoljeva, lahko pridobila več sredstev. Vzhodni kohezijski regiji bo tako pripadlo približno 1,26 milijarde evrov sredstev, zahodni pa približno 845 milijonov evrov sredstev. "Obe regiji se bosta lahko potegovali tudi za projekte v kohezijskem skladu, vredne 1,05 milijarde evrov, kjer te ločnice med njima ni," je dejala sekretarka.

Kam gre največ denarja?

Kam bodo šli pridobljeni evri?
Kam bodo šli pridobljeni evri? FOTO: Reuters

Pojasnila je, da bo večina sredstev, in sicer za več kot milijardo evrov, namenjenih za raziskave in razvoj, povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, podpori prehoda gospodarstva na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

Drugi večji del, približno pol milijarde evrov, pa bo investiran v "mehke vsebine", kot so znanje, mobilnosti in aktivno staranje. "Še vedno bomo vlagali tudi v infrastrukturo in okoljevarstvene projekte," je izpostavila. Program sicer nima t.i. predhodnih dodelitev sredstev, ker je Evropska komisija takšno početje prepoznala kot problem.

"Projekti, ki so že pripravljeni in bodo pripravljeni v prvih fazah, bodo absolutno imeli prednost," je izpostavila sekretarka. O konkretnih že prijavljenih projektih Smerkoljeva ni želela govoriti, poudarila pa je, da so nekateri že določeni, kot je na primer izgradnja dela železnice Pragersko.

Največji infrastrukturni projekti, kot bi bila izgradnja drugega tira Divača-Koper, pa ne morejo biti sofinancirani samo iz razvojnih sredstev. Za take projekte mora država pridobiti druga sredstva, je pojasnila. Po njenem mnenju se bo treba naučiti porabljati povratna sredstva, rešitev pa vidi v zasebnem vladanju. "Proračun se mora razbremeniti subvencij, zato je ključno, da projekte pripravljamo tako, da bodo ekonomsko učinkoviti," je poudarila.

Vlada se je pri pripravi dokumenta sicer soočala s številnimi pomisleki predstavnikov občin v obeh kohezijskih regijah – zahodni in vzhodni. Sveta obeh regij sta predlogu operativnega programa po številnih usklajevanjih minuli petek le dala svoje soglasje.

Kdaj bi lahko začeli s črpanjem sredstev?

Slovenija bo v petek dokument posredovala v končno potrditev v Bruselj, ki jo pričakuje konec letošnjega leta. V tem primeru bodo lahko resorna ministrstva že v prvem polletju leta 2015 objavila prve javne razpise.

Kako učinkovito so jih črpali do leta 2013? 

Vlada se je danes seznanila s poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007-2013. Slovenija je do 30. septembra praktično izplačala iz proračuna že več kot 75 odstotkov dodeljenih sredstev, do konca leta se bo odstotek zvišal na 80, tako da bo za 2015, ko je treba dokončno porabiti ta sredstva, verjetno ostalo še zadnjih 20 odstotkov, je pojasnila Smerkoljeva.

Po njenih besedah je bil v zadnjem obdobju, v zadnjih treh mesecih, narejen velik korak. "Smo v zelo intenzivnem črpanju teh sredstev," je poudarila. "Vse aktivnosti, ki so povezane s hitrejšim črpanjem, so v polnem teku," je dejala in dodala, da smo na tem področju zelo uspešni.

Z iztekajočo finančno perspektivo smo po ocenah državne sekretarke začeli slabo, nanjo smo bili slabo pripravljeni, v zadnjih dveh letih pa smo po "stopili na gas". Kot je še dejala Smerkoljeva, je cilj, da se vsa sredstva iz te perspektive počrpajo. "Verjamem, da je ta cilj realen," je še dodala.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ezekiell
14. 11. 2014 15.50
V DU je preveč profesorjev tujih jezikov, ki se ukvarjajo s pravom in financami!
marjeticaas
13. 11. 2014 18.20
+5
vlada bo investirala v svoje žepe tak kot vedno
zulj001
13. 11. 2014 18.05
+5
Najbolj konkreten projekt so davčne oaze ,tam bo končalo največ tega denarja............
artus
13. 11. 2014 17.58
+8
Politiki in njihovi pajdaši si že manejo roke. Malo tebi in tebi, nekaj več meni, pa bomo spet izdelovali logotipe za Pomurje, tiskli majice in priponke za en mio €, se šli svetovanja, izobraževanja, vlagali v spomenike neumnosti naših politikov in še kaj.
artus
13. 11. 2014 18.00
+0
JE-BI-GA
13. 11. 2014 17.40
+6
Ja, saj si že politika in menedžerji roke manejo in se sprašujejo kje je še kaj odprtega................
skorumpiranpolitik
13. 11. 2014 17.39
+9
Vsa ta evropska sredstva so ena brezvezarija, kjer se gradijo fontane v malih občinah, preveč hotelov, kakor je reku odstopljeni gospodarski minister in kjer se tala denar že slovenski eliti- Aja v prejšnjem komentu sem še pozabu ULTRO in razvne razvojne centre, ki razvijajo ideje kako potrošiti ta denar!
lodz68
13. 11. 2014 17.37
+4
dokler bojo župani davali denar za neke sumljive storitve (tu mislim na 160 tisoč evrov Evropskemu centru za reševanje sporov) se nam ne piše nič dobrega.Predvidevam da to ni ne prvo ne zadnje tako metanje denarja stran.napravilo se bo tu pa tam kaki krožni promet,zasadile rožice in to je to.Sicer so pa danes povedali po TV-ju da smo zadnjih 50 let zgradili 27 km železniških tirov.! 27 km !!!!!! Zakaj bi v prihodnosti bilo kaj drugače ???
skorumpiranpolitik
13. 11. 2014 17.24
+5
V Svetlikova podjetja, v Župankovičevo privat občino, NLB, in Zvonove, jadrnice Jakopca, ki jih dela za evropske komisarje in ostale tajkune!
Kwaj
13. 11. 2014 17.06
+4
ja kam?V Lj.....