Vlada potrdila: za vsak mesec izbrisa 40 evrov

Vlada je sprejela predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Upravičenec bo z upravnim postopkom dobil po 40 evrov na mesec izbrisa. Če se s tem ne bo strinjal, pa bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ 2,5-krat višjo odškodnino od predvidenega pavšala. Upravičencev bo okoli 10.000.

Predlog zakona upravičencem omogoča uveljavljanje denarne odškodnine kot povračila škode zaradi izbrisa v posebnem upravnem postopku, uveljavljanje povračila škode v sodnem postopku in druge vrste pravičnega zadoščenja, ki se izražajo tako v materialnopravnih kot drugih ugodnostih za upravičence na različnih področjih.

Upravičenec do povračila škode je izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, in sicer bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji, v obrazložitvi navaja ministrstvo za notranje zadeve kot predlagatelj zakona. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je dejal, da pri tem izhajajo tudi iz tega, da lanska sodba na sodišču v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugima dvema pritožnikoma, ki nista pokazala interesa oziroma aktivnosti za ureditev statusa, ni ugodila.

Obdobje izbrisa je v predlogu navedeno kot čas od dneva izbrisa do dneva ureditve statusa. Če upravičenec še nima urejenega statusa, pa se mu obdobje izbrisa šteje najdlje do uveljavitve zakona. Skupno število izbrisanih je bilo sicer 25.671, upravičencev do denarne odškodnine pa bo po ocenah ministrstva nekaj več kot 10.000.

Za vsak zaključen mesec izbrisa bo upravičenec upravičen do 40 evrov denarne odškodnine. Upravni postopek za določitev denarne odškodnine se bo začel na zahtevo stranke, ki bo zahtevo lahko vložila v treh letih od začetka uporabe predlaganega zakona. V primerih, ko postopek izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejema v slovensko državljanstvo ob začetku uporabe zakona še ne bo končan, pa bo rok za vložitev zahteve tri leta po ureditvi statusa. O zahtevah bodo v upravnem postopku na prvi stopnji odločale upravne enote.

Poleg navedenega pa predlog zakona ne glede na obstoječe, splošne določbe obligacijskega zakonika o zastaranju odškodninskih terjatev omogoča, da upravičenec v treh letih od začetka uporabe zakona oziroma ureditve statusa vloži tožbo za povrnitev škode. Takšna tožba je po navedbah ministrstva načeloma dodatna pravna pot za upravičenca, ki meni oziroma lahko dokaže, da mu je nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v upravnem postopku.

A predlog zakona predvideva, da bo tudi sodišče pri odločanju vezano na določbe tega zakona glede upravičencev, obdobja izbrisa, višine denarne odškodnine in upoštevanja odškodnin v drugih postopkih. Tako tudi odškodnina, ki jo bo določilo sodišče, skupaj ne bo smela preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.

Predstavniki izbrisanih nezadovoljni

Predstavniki izbrisanih niso zadovoljni s predlogom zakona o odškodninski shemi za izbrisane, ki ga je vlada sprejela danes. Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović dvomi, da bodo pristojne evropske institucije takšen predlog odobrile. "Kdo lahko preživi mesec dni s 40 evri," se sprašuje. Kot je pojasnil, je do predloga kritičen tudi zato, ker ne ločuje med materialno in nematerialno škodo, ki je bila povzročena z izbrisom.

V primeru sprejetja predlaganega zakona v DZ bodo po Todorovićevih besedah na ustavno sodišče morda vložili zahtevo za presojo ustavnosti. A obenem meni, da po lanski sodbi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi v Sloveniji "ni več potrebe kar koli delati". Ob tem napoveduje že več vloženih tožb na evropsko sodišče v septembru.

Da po nedavno vloženih več kot 600 tožbah pripravljajo nove, ki jih bodo predvidoma vložili septembra, je potrdil tudi pravni zastopnik izbrisanih Andrea Saccucci.

Na vprašanje, ali bodo v primeru sprejetja predlaganega zakona v DZ na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic odgovarja, da bodo, če bo treba, naredili tudi to. "A najbrž ne bo treba, ker že Strasbourg ne more sprejeti tega kot uresničitev njegove 'pilotne sodbe'. Z njo so prvi šesterici za 20 let izbrisa priznali vsakemu po 20.000 evrov samo na račun nematerialne prizadetosti, medtem ko na to, koliko jim bo priznano za materialno škodo, ki je bila mnogo večja, še čakamo," je pojasnil. Po "tem povsem neresnem predlogu zakona", ki ga je vlada danes sprejela, bi po njegovih besedah "enako prizadeti dobili manj kot 10.000 evrov za moralno in materialno škodo skupaj". "Vsaka nadaljnja razprava je tu odveč," meni Krivic.

Todorović je danes opozoril tudi, da je bil zaradi izpostavljanja pri zagovarjanju izbrisanih poleg večkratnih verbalnih napadov v ponedeljek popoldne na Ptuju tudi fizično napaden. Napad je po njegovih besedah posledica sovražnega govora, ki se od politikov seli na cesto. Kot je Todorović pojasnil, se je ponedeljkov incident v eni od gostiln začel s tem, da sta ga dve osebi žalili, ena od njih pa ga je tudi fizično napadla, pri čemer ga je poškodovala in mu povzročila materialno škodo. Todorović je sam poklical tudi policijo, ki je eno osebo pridržala in jo bo tudi kazensko ovadila, sam pa bo vložil civilno tožbo, je napovedal. Več podrobnosti o dogodku bo pojasnil na novinarski konferenci v petek.