Mramor: Prva dva proračuna, ko lahko malo lažje zadihamo

Vlada je danes uskladila še zadnje podrobnosti proračunskih predlogov za 2016 in 2017, spremljajoče zakonodajne dokumente pa naj bi sprejela na naslednji seji.

Finančni minister Dušan Mramor je po seji vlade razkril, da so proračunski prihodki za 2016 predvideni v višini 8,627 milijarde evrov, odhodki pa v višini 9,417 milijarde evrov. Za 2017 so načrtovanih prihodki 8,705 milijarde evrov, odhodki pa 9,423 milijarde evrov. Po načelu denarnega toka je proračunski primanjkljaj v 2016 predviden v višini 1,98 odstotka BDP, v 2017 pa naj bi dosegel 1,74 odstotka BDP.

Po metodologiji, ki se jo uporablja v EU, se bo javnofinančni primanjkljaj v 2016 znižal na 2,24 odstotka BDP, v 2017 pa na 1,75 odstotka BDP. Letos naj bi dosegel okoli 2,9 odstotka BDP.

Proračuna bosta tako po Mramorjevih zagotovilih v skladu z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu in z zakonom o izvedbi fiskalnega pravila.

Ker pa so predvideni prihodki za prihodnji dve leti krepko višji kot letošnji, proračuna sledita logiki, da se višja gospodarska rast, ki se odraža v višjih prihodkih, delno porabi za znižanje primanjkljaja, delno pa za zvišanje odhodkov in spodbujanje rasti.

Mramor je tako povedal, da se bodo odhodki za veliko večino ministrstev lahko povečali. Gre za prva dva proračuna po krizi, ko "lahko malo lažje zadihamo". Ministrstva bodo imela ob tem v okviru dodeljenih sredstev po ministrovem mnenju veliko več možnosti za dobre politike.

Ključno pri sestavi proračunov pa je, da se določijo prioritete, vztraja Mramor. Najvišja prioriteta, okoli katere je bilo po njegovih besedah veliko usklajevanj in prerazporeditev, je v luči begunske krize varnost ljudi in premoženja. Tej se pridružujejo še poplavna varnost, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje.

Tudi za kulturo je vlada po ministrovih besedah našla rešitve, ki naj bi zagotavljala, da bodo predvidena sredstva zadostovala.

Glede javnega sektorja, kjer pogajanja še tečejo, je povedal, da proračuna predvidevata povečanje obsega bruto plač največ za povečanje produktivnosti v zasebnem sektorju, kot je določeno s socialnim sporazumom. "Ta se bo v zasebnem sektorju v prihodnjih dveh letih po načrtih dvignila za 1,7 odstotka," je nanizal.

A po njegovih besedah so v proračunih predvideli "še višjo maso plač, ki bo šla za dodatno zaposlovanje, zlasti mladih". Število zaposlenih se je v zadnjih letih zmanjševalo, kar je vplivalo na težave v zaposlovanju mladih in v strukturi zaposlenih, ki je kazala hitro staranje.

Za pokojnine se bo izvedla izredna uskladitev v letu 2016, osnova zanjo pa bo gospodarska rast v letu 2014.

Investicije, ki so bile v letih 2014 in 2015 zaradi iztekajoče se evropske finančne perspektive na višku, se bodo leta 2016 vrnile na raven iz leta 2013.

Vlada je določila, kateri socialni transferji, ki jih je zakon za uravnoteženje javnih financ zamrznil, se bodo sprostili in kateri bodo ostali takšni še dve leti. "En manjši del ukrepov iz tega zakona se bo še podaljšal, pri drugih smo predvideli sprostitve," je dejal minister.

Sekretarka na ministrstvu Mateja Vraničar je naštela, da se bo višina minimalnega dohodka vrnila na raven 288 evrov, spremenili se bodo pogoji v zvezi z otroškimi dodatki, štipendijami in na nekaterih drugih področjih. Te številke pa bodo znane na naslednji seji, ko bo vlada obravnavala vse zakonske predloge, ki so del proračunskega paketa, je pojasnila.

Vlada je danes govorila tudi o davčni reformi, s katero želi prestrukturirati davčna bremena, ter o nepremičninskem davku. "Za ta davek si bomo vzeli še do dva tedna časa, da se dokončno odločimo, na kakšen način bi ga preoblikovali oz. ga oblikovali na novo," je povedal Mramor.

Kot je sklenil minister, proračuna temeljita na pričakovanih "boljših razmerah v gospodarstvu", številk, ki jih je za vlado pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v svoji jesenski napovedi, pa še ni želel razkriti. To bo urad storil na ponedeljkovi novinarski konferenci.