Nekdanji predsednik Danilo Türk je že v drugi polovici decembra sporočil, da je načelno pripravljen kandidirati za generalnega sekretarja Združenih narodov. Danes je direktor urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic po seji vlade povedal, da se je vlada uradno seznanila z njegovo namero o kandidaturi in ga pri tem podprla.
Lajovic je še dodal, da morebitna kandidatura ne bo vplivala na slovenski proračun, bo pa vlada Türku nudila vsebinsko podporo. Že decembra je sicer premierka Alenka Bratušek dejala, da sama Türkovo kandidaturo podpira. Takrat so iz Türkove pisarne pojasnili, da bi bila kandidatura koristna za Slovenijo.
Virant, Židan in Erjavec podpirajo nekdanjega predsednika
O kandidaturi bivšega predsednika so danes pred sejo vlade spregovorili tudi nekateri ministri. Notranji minister Gregor Virant je menil, da bi morali vsi podpreti kateregakoli Slovenca, ki bi kandidiral za tako pomembno funkcijo. O tem je izrazil obžalovanje, da podpore vlade ni bil deležen evropski poslanec Lojze Peterle, ki je želel nedavno kandidirati za generalnega sekretarja Sveta Evrope.
Kmetijski minister Dejan Židan je povedal, da bi bil vesel, če bi Slovenija imela generalnega sekretarja ZN. Glede Peterletove kandidature pa je izrazil obžalovanje, ker je bil, kot je dejal Židan, njegov pristop neprofesionalen.
Zunanji minister Karl Erjavec je medtem pojasnil, da vladi Türkove kandidature ne bi bilo treba podpreti, ker gre za osebno kandidaturo. A njegovo ministrstvo je vladi predlagalo, da to kandidaturo podpre, saj da je v interesu Slovenije. Volitve generalnega sekretarja ZN bodo šele leta 2016, a je prav, da se pravočasno stori vse, kar se lahko, je dodal Erjavec.
Poudaril pa je tudi, da je bila Peterletova kandidatura povsem drugačna od Türkove. V primeru Peterleta je bila vlada tista, ki bi morala predlagati kandidaturo, a evropski poslanec je zadnje ure pred iztekom roka podal kandidaturo, ki pa ni bila obrazložena, je še povedal zunanji minister.
V SDS spomnili na Türkove besede o drugorazrednih temah
Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal, da se ob tej novici (Türkovi nameri o kandidaturi za generalnega sekretarja ZN op.a.) ''Raphael Lemkin, avtor Konvencije OZN o genocidu, obrača v grobu''.
Na spletni strani SDS pa so zapisali, da se za mesto generalnega sekretarja OZN poteguje ''Danilo Türk, ki je žrtve pobojnih pobojev v Barbara rovu označil za drugorazredno temo''.
Ta organizacija je nastala s plemenitim namenom, da se vojne in povojne grozote ne bi nikoli več ponovile, so nadaljevali v SDS in dodali, da je leta 1948 OZN sprejela resolucijo o genocidu, s katero je jasno sporočila svoj odnos do sprevrženega dejanja.
''Kako si drugorazredni kandidat ob podpori vlade, ki ji zaupa vse manj državljanov, predstavlja, da bo branil človekove pravice in temeljne svoboščine po svetu in doma, če zagovarja pozitiven odnos do totalitarnih zločinov?'' se sprašujejo v SDS.
Mun na čelu še tri leta
Mandat sedanjemu generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu se izteče leta 2016. To je sicer že njegov drugi mandat.
Mandat generalnih sekretarjev ZN traja pet let, število mandatov formalno ni omejeno, čeprav doslej še noben generalni sekretar ni bil na položaju dlje kot dva mandata.
V skladu z ustanovno listino ZN generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina ZN na predlog Varnostnega sveta. Pri izbiri kandidata se med drugim upošteva tudi regionalna porazdelitev, tako da generalni sekretarji prihajajo iz različnih delov sveta, čeprav formalno rotacija ni določena.
Vzhodnoevropska skupina, v katero spada Slovenija, doslej še ni imela generalnega sekretarja ZN.
Danilo Türk je leta 1992 postal prvi veleposlanik Slovenije na sedežu ZN v New Yorku, kot slovenski veleposlanik pa je v letih 1998 in 1999, ko je bila Slovenija nestalna članica, dvakrat predsedoval Varnostnemu svetu ZN.
Takratni generalni sekretar ZN Kofi Annan je Türka leta 2000 imenoval za svojega pomočnika za politične zadeve, to funkcijo pa je opravljal več kot pet let.
