Informacijo o poteku preiskovalnega postopka je podal minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Glede odločitve o primernosti tega, da častni konzul Slovenije za Avstralijo in Novo Zelandijo Dušan Lajovic še naprej opravlja to funkcijo, pa je zunanji minister Dimitrij Rupel zaprosil za podaljšanje roka za dva do tri dni. Tako bo več o tem znanega na seji vlade prihodnji teden, ki bo zaradi praznikov že v sredo.
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je prejel odgovor na svoje pismo predsedniku vlade Antonu Ropu, v katerem ga je prosil, naj ga obvesti, v kakšni zvezi se njegovo ime pojavlja na seznamu oseb, ki naj bi jih nadzirala nekdanja Služba državne varnosti (SDV).
Da se njegovo ime pojavlja na seznamu oseb, ki naj bi jih nadzirala SDV, je izvedel iz medijev, je v torkovem pismu predsedniku vlade zapisal Pahor. Poudaril je še, da s SDV ali katero koli podobno službo ni nikoli sodeloval, prav tako pa nikoli ni bil kazensko preganjan. Ker naj bi o njem obstajal dosje SDV, je Ropa zaprosil, naj mu pristojni organi omogočijo vpogled vanj.
Urad vlade je reševanje Pahorjeve prošnje predal obveščevalno-varnostni agenciji. V odgovoru na Pahorjevo zaprosilo pa je direktor Sove Iztok Podbregar pojasnil, da je bil Pahor na seznamu Centralne abecedne evidence, ki je bil javno objavljen na internetu, omenjen v kategoriji zbirnega dosjeja, v katerem je SDV, ki je bila organizacijska enota Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS, dokumentirala dejavnost domnevno deviantne študentske populacije. "Ta je bil decembra 1989 v celoti uničen, o čemer obstaja tudi ustrezna evidenca," je še zapisano v odgovoru Sove.
Pri preverjanju evidenc agencije pa so ugotovili, da so bili Pahorjevi podatki zavedeni v kategoriji gradiva preverk, ta gradiva pa so leta 2000 predali Arhivu RS, kjer je možen tudi vpogled v omenjene dokumente, je Podbregar še zapisal v odgovoru predsedniku parlamenta.
Kdo resnično stoji za objavo udba.net?
Teorij o tem, kdo je sezname Udbe dejansko spravil na spletno stran udbo.net in poleg objave seznamov sodelavcev Udbe povzročil še veliko kolateralno ali obstransko škodo z objavo osebnih podatkov več kot milijon ljudi oziroma pol države, je več. Najbolj preprosta in enostavna je povezava Dušana Lajovica, ki je prevzel odgovornost za objavo, z opozicijo. Janez Janša je zanikal namige o tem, da je gradivo za objavo Lajovic dobil od njega. Prav tako je namige o tem, da je zaradi pogostih potovanj v Avstralijo Lajovica založil z arhivi, zavrnil tudi generalni direktor policije Marko Pogorevc.
Če je mikrofilme oziroma CDje Lajovicu res uspela podtakniti nekdanja Udba, ji je uspel veliki met, saj je odgovornost za to naprtila opoziciji, obenem pa disciplinirala ljudi s seznamov Udbe in še enkrat dokazala, kako dolga je roka Udbe.
Te dni je bilo slišati tudi govorice o tem, da je centralno abecedno evidenco Lajovic glede na svoje rojalistično poreklo dobil iz Beograda in da gre za zaroto širših razsežnosti. Kakšen je bil namen objave dosjejev bo Lajovic pojasnil v svoji knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo. Še najbolj logična posledica objave arhivov Udbe, pa so pokvarjene kariere nekaterih visokih politikov, ki računajo na kariero v Natu, o čemer je govoril tudi Janez Janša.
Spin, ki ga je povzročila objava arhivov, se tako nevarno obrača proti tistim, ki so arhive objavili in zato bi nekateri radi zgodbo čimprej pozabili. Zgodba pa še zdaleč ni končana in bo že v kratkem imela zelo konkretne posledice.
