'Vlada naj se vendarle umiri'

Kaj lahko pričakujemo od interventnega zakona?

Državljani pač to, da bodo še bolj zategnili pas. Interventni zakon bo namreč "udrihal“ po ljudeh, ki si tega najmanj zaslužijo. To je včeraj priznal tudi sam predsednik vlade Borut Pahor. Gre za upokojence, prejemnike socialnih transferjev, zaposlene v javnem sektorju … Premier je opozarjal, da bi pokojninska reforma med državljani pravično porazdelila bremena po načelu solidarnosti, to načelo pa je pri interventnem zakonu težko uveljaviti.

Zakaj vlada želi interventni zakon? Z njim želijo ohraniti konsolidacijo javnih financ. Na ta zakon bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi. Več o tem si preberite v članku: Po porazu Pahor išče rešitve.

Vlada je med referendumsko kampanjo večkrat dejala, da bomo morali v primeru padca pokojninske reforme privarčevati dodatnih 300 milijonov evrov.

Rezanje brez pogajanj?

Sindikati javnega sektorja so že včeraj skočili na noge. Zakon naj bi namreč radikalno omejil zaposlovanje v njihovem sektorju, tako da so že napovedali, da se bodo borili za svoje pravice. 

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je danes dejal, da ne pristajajo na nikakršno zniževanje plač. "In tu je pika," pravi. Ponovil je, da želi vlada z napovedanim interventnim zakonom razveljaviti kolektivno pogodbo za javni sektor. 

Po Štrukljevi oceni bi sprejetje interventnega zakona, s katerim bi vlada posegla v plače javnih uslužbencev, pomenilo, da vladna stran izključuje pogajanja in socialni dialog oz. da želi s politično močjo večine v parlamentu doseči znižanje plač javnih uslužbencev. S tem pa bi iz 150.000 javnih uslužbencev naredili brezpravno rajo.

Kaj pravijo v ZSSS?

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je za 24ur.com najprej dejal, da ni seznanjen z vsebino tega interventnega ukrepa, je pa slišal neke napovedi. Zato je previden pri končnih ocenah. Kljub temu je dejal, da bi vlada v vsakem primeru naredila veliko neodpustljivo napako, če bi v znak maščevanja in kaznovanja zaradi rezultata na referendumu šla po tej poti. Dejstvo je, da po mnenju večine ekonomistov ta reforma, tudi če bi bila sprejeta, v letošnjem letu ne bi v ničemer vplivala na javne finance. Težave, ki tarejo javne finance, so povezane s povsem drugimi vzroki, kot je ta referendum, pravi.

Vlada bi naredila izjemno veliko napako, če bi posegala v te segmente mimo socialnih partnerjev, mimo sindikatov. Težave, s katerimi se  soočamo, so posledica predvsem gospodarske krize, ki je pretresala svet in tudi Slovenijo, prav tako so posledica dejstva, da je naša država dala ogromno denarja za reševanje bank in finančnega sektorja, da je ogromno denarja šlo in bo še šlo za reševanje francoskih in nemških bank v Grčiji in še kje, poudarja Semolič. Ta račun se ne sme izstaviti delavcem, delavkam in upokojencem, opozarja. "Torej, če bo naša vlada naredila nekaj v tej smeri, bo naletela na odpor sindikatov," pravi. 

Ali se lahko zgodi še en referendum o interventnem zakonu?

Semolič ni želel špekulirati o tem vprašanju, je pa dejal, da bodo sindikati glede tega vprašanja zelo občutljivi. Delavske plače, socialni transferji in pokojnine ne bodo reševale javnih financ. "Temu se bomo zagotovo upirali. Vlada naj se vendarle umiri in naj sprejme dialog s sindikati na enakopravni ravni. Probleme moramo reševati skupaj, skupaj s sindikati, delodajalci, upokojenci in mlajšo populacijo. To je pot, ki nas bo pripeljala do cilja, ki ga vsi želimo – izhod iz krize na način, da ne bo prizadet standard večine ljudi," je razložil.

Kdaj bodo nova pogajanja in pogovori?

Semolič pravi, da mora prevladati razum, da se čustva morajo umiriti. "Razum mora pripeljati vlado do nekaterih odločitev, ki bodo spreminjale odnos vlade do sindikatov. Vlada nas ne sme podcenjevati, saj nas mora pri nekaterih stvareh, ne pri vseh, ampak pri nekaterih pa nas mora jemati za enakovredne partnerje," dodaja.

Evropa v primežu pokojninske reforme

Evropski delavci se soočajo z enakimi težavami kot slovenski. V Španiji, Franciji, Nemčiji … kaj pa delajo sindikati na evropski ravni? Aprila letos so se zbrali v Budimpešti, kjer so na sindikalnih protestih opozorili Bruselj na pritiske, ki jih doživljajo delavci, ki niso krivi za krizo. Načrtujejo pa tudi velike demonstracije v Luksemburgu, ki se bodo odvijale 21. junija. "Kar se dogaja v Sloveniji, ni nič novega. To se dogaja po celotni Evropi. Razlika je mogoče ta, da so francoski sindikati šli na ulice, prišlo je do razbijanja in generalne stavke, kljub temu pa je Sarkozy, kot prispodoba za oblast, reformo sprejel. Mi smo se odločili za drugo pot, lahko bi šli tudi po drugi poti, a verjetno bi se zgodilo isto kot v Franciji," je razložil in dodal, da so šli po poti, ki ni enostavna – ustavno sodišče, zbiranje podpisov za referendum – na koncu pa uspeli.

Znova na referendum in znova neuspeh?

Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je že včeraj dejal, da napovedani interventni zakon ni nikakršna rešitev. "Takšna poteza bi nas potisnila še v večjo kašo, še več časa bi zapravili in še bolj se bomo zadolžili. S pokojninskim zakonom bi letos privarčevali 30 milijonov evrov, medtem ko vladna koalicija vsak mesec zapravi 200 milijonov evrov več, kot zbere v proračunu," je dejal.

"Tak interventni zakon, ki ga predlaga vlada brez vsake legitimnosti, je lahko ponovno predmet referenduma na zahtevo sindikatov javnega sektorja in jeseni se lahko današnji dan zgolj ponovi. Kaj vsi skupaj s tem pridobimo?" se sprašuje Janša in poda rešitev – sestop vladne koalicije z oblasti in razpis predčasnih volitev. "V SDS smo pripravljeni sodelovati tako pri izpolnitvi potrebnih ustavnih pogojev za razpis predčasnih volitev kot tudi pri oblikovanju dogovora o rešitvi nekaterih nujnih vprašanj v času do predčasnih volitev," je še dodal.