Vlada je odločila o krepitvi sodelovanja v boju proti džihadistom Islamske države, je potrdila ministrica za obrambo Andreja Katič, in sicer z donacijo oborožitve in napotitvijo do 15 vojakov. Najprej jih bodo napotili šest.
Kot je pojasnila Katičeva, slovenski vojaki odhajajo v center za usklajevanje usposabljanja v prestolnici iraškega Kurdistana Erbil, kjer bodo sodelovali pri urjenju kurdskih oboroženih sil, t. i. pešmerg. Slovenija bo prevzela častniško dolžnost v poveljstvu globalne koalicije, je povedala ministrica.
Omenjeni center so skupaj z iraškimi oblastmi ustanovile Nizozemska, Velika Britanija, Italija in Nemčija, kasneje pa so se jim pridružile še Norveška, Madžarska in Finska. Vodilni v njem sta Nemčija in Italija. Slovenski vojaki bodo predvidoma delovali v bazi ter na vadiščih, ki spadajo k bazi, in sicer na področju pehotne taktike, vojaške policije, medicinske pomoči, dela z eksplozivnimi sredstvi itd.
Konkretneje bo slovensko sodelovanje opredeljeno v pogovorih s partnerskimi državami oz. na nabornih konferencah v začetku marca, pri čemer se bo Slovenija v prvi vrsti dogovarjala in sodelovala z Nemčijo.
Katičeva je dejala, da gre pri vojaški opremi za viške oborožitve, ki nima visoke denarne vrednosti, a visoko uporabno vrednostjo. Vrednost avtomatskih pušk, minometov, nabojev in drugega je 260.000 evrov, 650.000 evrov pa bo to stalo skupaj s prevozom. Katičeva je zagotovila, da za ministrstvo ne bo predstavljalo dodatnega stroška.
Katičeva je še dodala, da bi bila stopnja ogroženosti za inštruktorje srednja do resna, a se varnostne razmere vseskozi spreminjajo. Pojasnila je, da se bodo v začetku marca začele naborne aktivnosti. Takrat bo jasno, kaj bo ponujeno Sloveniji in kaj lahko sploh sprejmemo. Naši inštruktorji bodo delovali v Erbilu, kjer je nizka stopnja ogroženosti. Se pa vojaki premikajo, zato je stopnja tveganja označena za srednjo do resno.
Slovenski vojaki bodo po ocenah Katičeve v iraški Kurdistan odšli v drugi polovici leta, medtem ko častnik odhaja že v bližnji prihodnosti.
Katičeva je še poudarila, da se Slovenija s predvidenim prispevkom "posredno vključuje v reševanje glavnih globalnih izzivov, ki zadevajo tudi našo nacionalno varnost (...) pri samem izvoru njihovega nastanka". Zgolj preventivno delovanje doma namreč po njenih besedah ne zadošča več.
Slovenija prispeva k varnosti
Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da IS predstavlja resno teroristično grožnjo in da je Slovenija že od leta 2014 članica koalicije proti skupini. Nadaljeval je, da usposabljanje sil v iraškem Kurdistanu ne pomeni sodelovanja v vojaških operacijah.
Poraz IS bi pomenil večjo varnost za EU in s tem tudi za Slovenijo, skupina je tudi glavni povzročitelj za migracijski val in naš prispevek pomeni, da prispevamo k večji varnosti. Poudaril pa je, da zaradi sodelovanja Slovenije v koaliciji se ocena ogroženosti za našo državo ne povečuje.
Erjavec ocenjuje, da to pomeni korak k temu, da Slovenija prispeva k večji varnosti v regiji.
Poslanci skoraj enotni
Vodja poslancev SD Matjaž Han je po današnjem koalicijskem srečanju potrdil, da so bile že na torkovi seji dveh odborov DZ politične stranke soglasne o sodelovanju Slovenije v boju proti terorizmu.
O tem načrtu so se za tesno zaprtimi vrati pogovarjali v torek na skupni seji parlamentarnih odborov za obrambo in zunanjo politiko, ki so se je udeležili tudi zunanji minister Karl Erjavec, obrambna ministrica Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman.
"V svetu se terorizem dogaja, mi smo del sveta in tako je treba tudi delovati ter sodelovati," je v današnji izjavi novinarjem po koalicijskem srečanju pred sejo vlade dejal Han.
Iz Združene levice so sporočili, da izjava o soglasnosti na odborih ne drži povsem, saj v ZL vladnega predloga ne podpirajo. Dodali so, da podpirajo boj proti IS, vendar ne v koaliciji z državami, ki boj proti terorizmu izkoriščajo za uveljavljanje svojih interesov na škodo sirskega in iraškega prebivalstva.
Kaj pa varnost?
Na vprašanje, ali bo Slovenija zaradi sodelovanja v boju proti terorizmu bolj zanimiva za IS, je Han odgovoril z oceno, da naše obveščevalne službe delajo dobro. Sicer pa verjetno po njegovem mnenju nihče ne more izključiti kakšnih težav, ker "živimo v norem svetu".
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je bil v izjavi novinarjem skrivnosten in o vsebini torkove seje parlamentarnih odborov ni želel govoriti, saj je bilo gradivo zaupne narave. A glede na razpravo na seji po njegovih ocenah ni čutiti, da bi bila Slovenija zaradi sodelovanja v koaliciji proti terorizmu bolj izpostavljena na zemljevidu IS.
