Svetlik: Nobene pravice nismo ukinili ali zmanjšali
Na račun sprememb delovne zakonodaje, po kateri bodo odpovedni roki krajši, odpravnine pa nižje, se slišijo hude obtožbe. Razburjeni sindikati opozarjajo, da gre za dodatno znižanje delavskih pravic.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Vlada je danes sprejela spremembe delovne zakonodaje, ki bo besedah ministra uvajajo koncept varne prožnosti. Zakone je vlada sprejela brez soglasja socialnih partnerjev, zato so v ZSSS pred vlado organizirali protest.
Predlog novele zakona o delovnih razmerjih predvideva znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov. Zakon o urejanju trga dela pa predstavlja uravnoteženje teh sprememb, saj bo zvišal prag za pridobitev državne podpore in podaljšal čas prejemanja, je po seji vlade dejal minister za delo Ivan Svetlik. Gre za koncept varne prožnosti trga dela, ki ga ministrstvo napoveduje že kar nekaj časa. Poleg tega nameravajo s prenovitvijo zakonov zmanjšati tudi administrativne ovire v podjetjih.
Če nam ne bi bilo mar za ljudi, ne bi za leta 2009/10/11 namenili dodatnih milijardo in četrt sredstev, ki so tako ali drugače usmerjena k najnižnjim socialnoenkonomskim kategorijam in tudi zaposlenim.
Namen zakonov ni zmanjšanje materialnih pravic delavcev, temveč zagotoviti možnost hitrejšega prehajanja med delovnimi mesti (fleksibilizacija), hkrati pa boljšo zaščito za tiste, ki bi bili zaradi tega prikrajšani, je še dejal Svetlik.
Zakon o malem delu bi po novem veljal šele od leta 2012
Zakon o malem delu hkrati povečuje prožnost in varnost na trgu dela, je dejal minister. Ureja oblike začasnega, občasnega ali trajnejšega časovno omejenega dela, ki se bo izvajalo na podlagi napotnic. Glede na delovna razmerja bo to bolj prožna oblika dela, pri katerem bo najmanj formalnosti za delodajalce in bo zanje tudi najcenejše.
Malo delo bo omejeno na 60 ur mesečno, z izjemo dijakov in študentov, ki bodo lahko opravili več ur mesečno, vendar bo na letni ravni za vse omejeno na 720 ur. Letni zaslužek bo lahko znašal do 6000 evrov, najnižja urna postavka pa bo štiri evre.
Varnost naj bi glede na sedanje študentsko delo povečali z omejitvami tega dela pri posameznem delodajalcu. Malo delo bodo lahko opravljali študenti, upokojenci, neaktivni in brezposelni. Zakon bi glede na predlog začel veljati z letom 2012.
Več državnih pomoči
Cilj zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil veljavni zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je povečanje varnosti oseb, ki bodo izgubile zaposlitev, povečanje učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja in zmanjšanje administrativnih bremen, je dejal minister.
Zakon zvišuje nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece (s 70 odstotkov povprečne mesečne plače v osmih mesecih na 80 odstotkov povprečne mesečne plače v zadnjih 12 mesecih) in širi krog upravičencev (pogoj za pridobitev nadomestila se s sedanjih 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih skrajšuje na devet mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih). Pravico do nadomestila bodo imeli tudi brezposelni, ki z delom zaslužijo do 200 evrov neto mesečno.
Podpore za vse zakone ni bilo
Kot je še dejal Svetlik, je imela vlada delno podporo za spremembe zakona o malem delu in načelno podporo za zakon o urejanju trga dela. Za spremembo zakona o delovnih razmerjih pa podpore socialnih partnerjev ni bilo.
Povezani članki
Glasuj
Namreč ni ukinil konflikta interesov skupaj z ministrvom za zdravje med medicino dela in temi zdravniki, ko delajo, kot osebni zdravniki in sočasno kot zdravniki medicine dela. TUkaj je neplačanih prispevkov za več kot 20% pod dejansko vrednostjo. Slika so slamnata podjetja in stečaji teh podjetij, ker se bojijo temeljitega pregleda.
Izobraževanje in pridobivanje delovnih izkušenj je zanemaril ter tako povzročil še večji in obsežnejši propad gospodarstva. Sklicevanje na odpravnine pa je metanje pšeska v oči celotni delavski populaciji.
Grčija se nam bliža z velikimi koraki. Toda z to razliko, da bo Slovenija šla po poti ALBANIJE in KUBE.
17.06.2010, 08:32
0
Končno si nekdo upa nekaj narediti in spet ni prav. Seveda se najbolj jočejo in udrihajo po vladi tisti kateri bi radi naprej živeli na račun države. Dokler bodo lokali tako polni ljudi kot je sedaj ni krize. Da ne govorim o tem, da ljudje nočejo iti delat, ker jim je z državno pomoćjo lepše. Državna pomoč pa gre tudi iz mojega žepa in če država hoče nekomu nekaj dati mora najprej nekomu vzeti.
kolk si pogruntal toplo vodo. zakaj so lokali polni?ker ni dela, brihta, ker če bi bilo delo, pol bi delal, a ne, in ne bi po lokalih postopal. i ko kričite, da je dela kolkr češ, sam nihče noče delat, poglej razpise-šofer, zavarovalni agent, delavec v strežbi, to je realnost našega trga dela. i uni bosanci ki delajo, a dobijo plačilo?!
Odgovor: Delodajalec ni socialna ustanova. Res je. In ne želimo da je. Kar želimo je dosledno spoštovanje minimalnih pravic, ki nam ji določa ZDR in KP. Ne želimo, kar nismo zaslužili. Resnica pa je, da si mnoštvo delodajalcev prisvaja tudi tisto, kar bi moralo dati delavcem. Skrb za poslovanje in dobiček? Če tega rizika delodajalec ni sposoben prevzeti, naj takoj zapre svoje podjetje, ali pač dela sam in sorodstvo. Kriza gor, kriza dol, konkurenčnost našega gospodarstva v tujini gor ali dol. Ker konec koncev to nas ne briga. S tem naj se ukvarjajo tisti (menedžerji), ki so s svojimi nebulozami dobro služili v preteklosti, pa vse zafurali. Ker imamo delavci kršitev in jamranja dovolj. In stara resnica pravi: Vzemi tistemu, ki jamra in daj tistemu, ki je tiho. Pa srečno.
Sindikati bi že organizirali generalni štrajk, mediji bi se veselo razpisali o neučinkovitosti vlade itd. Neverjetno kako smo vsi toleranti do te zares nesposobne vlade.
Tako pa, par ljudi iz Zveze svobodnih sindikatov demonstrira pred vladno palačo, danes par delavcev iz tiskarske industrije. Vse to ni nič. Združit je treba moči in pokazat tem nespsobnežem, da ne bomo dovolili, da tako ravnajo z nami delavci.
Organizirat je treba množične demonstracije, ne pa neke zbore pred vlado. Občutek imam, da sindikatu vladi držijo štango. Premkanilo se bo šele, ko bo delavcem vsega dovolj in bodo delavci spontano odšli na ulice, brez sindiaktov, takrat bo šele vroče. Samo da ne bo prepozno. Preveč potrpežljiv je ta ubogi slovenski delavec.
Lastnik podjetja NOSI vso odgovornost za delovanje in poslovanje podjetja. Za ves razvoj, opremo in izobraževanje mora poskrbeti - če hoče preživeti.
Sredstva za vse to lahko VZAME le in samo iz USTVARJENEGA DOBIČKA.
Ceno dela določi LASTNIK PODJETJA, minimalno plačo pa je določila DRŽAVA.
Lastnik podjetja NI SOCIALNA USTANOVA.
Delavca najame za točno določeno delo in ga za to delo tudi plača. Pika.
Če dela ni - delavca ne rabi! Pika.
Kupi stroj. Stroj dela. Ko dela ni - stroj proda - če ga lahko.
Kdor ima kolikor toliko spodobno izobrazbo in kaj znanja, TEMU DELAVCU SE NI BATI - DA BO BREZ DELA.
Danes jih je veliko brez SLUŽB!
Dela je še vedno dovolj! Pa se ne da dobiti DELAVCA?
ČUDNO NE?
In svet se ne konča, ko NADEBUDNI MLADINEC NAREDI IN DOBI MATURITETNO SPRIČEVALO ALI DIPLOMO!
Takrat se "izobraževanje ŠELE ZAČNE".
Vse življenje! Žal.
Kdor pa zna zabiti le žebelj, in išče delo, vse življenje - kjer bo lahko le žeblje zabijal - tak je Revež.
Pa ne za to KER NIČ NIMA IN NIMA DELA -- ampak zaradi tega, KER ZNA LE ŽEBLJE ZABIJATI!





















