Ker nočemo težav z inflacijo, bodo vodilni še enkrat razmislili

Pretirana zaletavost pri dvigu trošarin bi lahko po izračunih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pomenila dvig inflacije, zato je vlada danes sklenila vnovič razmisliti o trošarinski politiki, kot si jo je zastavila s prejšnji teden sprejetim predlogom novele zakona o trošarinah.

"Ne morem mimo opozoril Umarja in nekaterih drugih strokovnjakov, ki opozarjajo, da bi pretirana zaletavost pri dvigu določenih trošarin lahko pomenila dvig inflacijske stopnje," je dejal premier Borut Pahor.

Ker ne potrebujemo težav z inflacijo, je Pahor ministrstvo za finance zadolžil, naj vnovič premisli trošarinsko politiko, kot je bila predvidena s predlogom novele zakona o trošarinah. Dvigovanje vseh možnih trošarin bi lahko pomenilo dvig inflacije za eno odstotno točko, je dejal in napovedal, da si vlada pri trenutni gospodarski rasti tega ne bo privoščila, saj bi to pomenilo upad standarda ljudi.

Predlog novele zakona o trošarinah, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, predvideva zvišanje trošarine na cigarete, zemeljski plin ter električno energijo. S tem naj bi se v državni proračun steklo dodatnih 157,6 milijona evrov letno oz. v preostanku letošnjega leta 39,5 milijona evrov več. Poleg tega namerava do konca julija vsakih 14 dni zviševati trošarine na pogonska goriva.

V proračunu bo očitno manj prihodkov, je ocenil Pahor ter napovedal, da bo vlada zdaj preverila, kako bi pravično razporedila zmanjšanje odhodkov na drugi strani. "Zadolževali se ne bomo," je zatrdil. S predlogom rebalansa, ki ga je vlada prav tako sprejela prejšnji teden, se bo proračunska poraba letos znižala za skoraj 600 milijonov evrov.

Za leti 2011 in 2012 izrazito varčevalna proračuna

Vlada je sicer danes določila globalno maksimalno višino proračunskih odhodkov za prihodnji dve leti, ministrom pa predstavila že tudi prvi predlog razreza odhodkov po posameznih politikah. Usklajevanja še niso končana, premier Pahor pa bo na to temo prihodnji teden sklical tudi posvet vlade.

Predlog proračunov za prihodnji dve leti je usmerjen v zagotavljanje javnofinančne konsolidacije in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja tudi v pogojih šibkejše gospodarske rasti.