
Vlada je oba dokumenta v minulih dneh predstavila koaliciji, opoziciji in socialnim partnerjem, osnutek nacionalnega reformnega programa pa je šel tudi skozi obravnavo na nekaterih ključnih državnozborskih odborih.
Dokument se je medtem še spreminjal, končna različica pa bo pripravljena jutri, je povedala premierka Alenka Bratušek.
Bratuškova in finančni minister Uroš Čufer sta ukrepe predstavila na tiskovni konferenci po seji vlade. Kot je povedala Bratuškova, ukrepov niso komentirali sproti, ker so se spreminjali, medtem ko je vlada iskala najboljšo kombinacijo.
"Vlada ima dve prioriteti – oživitev gospodarstva in konsolidacijo javnih financ. Izboljšati želimo korporativno upravljanje, prioriteta je še privatizacija in sanacija bank," je dejala Bratuškova.
Kot je povedala, je mogoče konsolidacijo izpeljati na tri načine – z zvišanjem prihodkov, znižanjem odhodkov ali kombinacijo obojega. In kot pravi, je vlada izbrala tretji način.
"Odločili smo se za davek na nepremičnine, ustavili bomo padanje davka na dobičke, julija letos bo začela veljati višja stopnja DDV," je napovedala Bratuškova.
Kriznega davka tako ne bo. Vsaj za zdaj. "Krizni davek ostaja rezerva, če se do konca leta ne bomo uspeli dogovoriti za nižanje odhodkov celotnih javnih financ – gre za okoli 250 do 300 milijonov evrov," je dejala premierka. "Zavedamo se, da noben dvig davka ne vpliva dobro na gospodarsko rast, izbrali smo tistega, ki je trenutno najmanj škodljiv. Zaradi razmerja med davkoma pa se mora dvigniti tudi spodnja stopnja. Zgornja stopnja se bo tako dvignila na 22 odstotkov, spodnja pa na 9,5 odstotka. Če se bo dvig DDV prelil v cene, to za družino, ki na mesec porabi okoli 250 evrov, pomeni le nekaj več kot 2 evra stroškov," je razložila Bratuškova.
Poleg višjega DDV, ki naj bi državi prinesel okoli 250 milijonov evrov, bo tokrat zares uveden davek na nepremičnine. Kljub nekaterim dvomom vlada meni, da so evidence Gursa dovolj dobre za uvedbo tega davka.
Čeprav bi si ga nekateri želeli, pa doslej sklepov na temo davka na transakcije v davčne oaze ni bilo.
Kot je še dejala Bratuškova, ukrepi na prihodkovni strani pomenijo okoli 540 milijonov evrov, toliko pa želijo privarčevati tudi na odhodkovni strani.
Bratuškova verjame, da bo pripravljen program zadovoljil "trojko". Dokumenta, ki bosta romala v Bruselj, bosta poslana in javno objavljena jutri.

Situacija je še obvladljiva, ukrepi pa morajo biti hitri
Finančni minister Uroš Čufer je razložil, da je BDP v Sloveniji že od 2009 večinoma negativen, po takem času je zato potreben resen razmislek. "Glavni kazalec tega, da se nismo prilagodili krizi, so nominalni stroški dela. Morali bi se prilagoditi skozi stroške dela, da bi bili konkurenčni. Namesto tega smo svojo situacijo še poslabšali, kar duši gospodarstvo," je dejal.
Ob tem pa napovedal, da se bo morala država za zagon gospodarstva dodatno zadolžiti. "3 in 4 milijarde obrata dolga lahko pričakuje Slovenija v prihodnjih letih, smo močno odvisni od mednarodnih trgov, vedno se moramo zavedati, da smo pod drobnogledom," je posvaril.
Kot pravi Čufer, ima Slovenija trdne makroekonomske temelje in nekaj nesorazmerij. Gospodinjstva niso zadolžena, so pa zadolžena podjetja. "Prezadolžena podjetja se fokusirajo le na odplačevanje posojila, malo imajo prostora za iskanje novih trgov, investicije in razvoj produktov. Omogočiti moramo razdolžitev gospodarstva," predlaga Čufer.
Neravnovesja so po njegovem mnenju obvladljiva, pomembno pa je, da ukrepamo.
"Pripravili smo več stebrov sprememb: prvi steber so spremembe v procesu odločanja tako v smislu referendumov kot korporativnem odločanju. Volilna zakonodaja omogoča velike koalicije, ki povzročajo politične nestabilnosti, referendumi zadržujejo zakone ... Proces je treba prilagoditi," meni Čufer, ki je slikovito razložil, da tudi potniki, ki se vkrcajo na isto letalo, ne morejo prosto vstopati v pilotsko kabino in med letom popravljati smeri.
Kot drugi steber ukrepov Čufer navaja stabiliziranje gospodarske rasti, saj po njegovem mnenju slovenskemu letalu tudi precej zmanjkuje potrebne višine. Ključna prioriteta je oživitev gospodarstva, kamor spadajo privatizacija, korporativno upravljanje, sanacija bank in razdolžitev podjetij
"Skozi ukrepe za rast se bo povečal javnofinančni dolg za okoli 10 odstotkov, skozi uspešne ukrepe ga bomo vrnili na normalno raven," pravi minister.
Tretji steber pa je smer Slovenije. "Odločiti se moramo za strukturo ekonomije in družbe - učinkovito sodstvo, javni sektor. Sam 95 odstotkov svojega časa porabljam na drugem stebru. Na tretjem stebru lahko delamo tudi malo pozneje," meni.
Kot je povedal, gre pri več ukrepih za nadaljevanje že videnega pri prejšnji vladi. "Drugače je to, da želimo stvari pospešiti, ko govorimo o očiščenju bančnih financ, pa posvečamo več pozornosti razdolževanju podjetij," je dejal.
Kot pravi, potrebujemo za konsolidacijo javnih financ ukrepe v višini ene milijarde evrov, večina mora biti na strani odhodkov.
"Pomembno je, da so ukrepi trajne narave. Ni prav, da sprejemamo začasne ukrepe in upamo, da se bo situacija spremenila. Ne bo se, zato se moramo spremeniti mi," pravi Čufer, ki meni, da je vlada bremena krize med različnimi skupinami državljanov pravično porazdelila, sicer pa se po njegovem s pripravo programov ukrepi ne končajo.
Je pa vlada poleg ukrepov razkrila, katera podjetja so na seznamu za podajo.
Gre za 15 podjetij, prodaja nekaterih že poteka. Med njimi so Adria, Aero, Helios, Aerodrom Ljubljana, NKBM, Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Unior, Žito in Telekom.

Ocenili nas bodo
Sprejeta in predstavljena dokumenta sta del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik članic EU. Na podlagi ocene obeh dokumentov bo Evropska komisija 29. maja predstavila priporočila. Lani je Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.
Letos je na kocki veliko več - na obeh programih je, ali bosta finančne trge in mednarodno javnost prepriča, da se je Slovenija iz težav sposobna rešiti sama.
KOMENTARJI (2406)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.