Interventni zakon: socialna pomoč, odlog kredita in obvezni prispevek

Interventni zakon po poplavah naj bi imel več kot sto členov, na vladi pa so predlog pregledovali že v torek. Takrat je Urad vlade za komuniciranje tudi napovedal, da bo predlog danes sprejet. V njem vlada določa najnujnejše ukrepe po poplavah, ki so po ocenah ministra za finance Klemna Boštjančiča povzročile za približno pet milijard evrov škode. Ocena še ni dokončna.

"Vlada mora in želi  prebivalcem in podjetjem hitro pomagati," je po sprejetju predloga poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Dodala je, da so ukrepi, določeni v interventnem zakonu, prva in nikakor ne zadnja pomoč. Ukrepe so oblikovali v štiri sklope. Prvi se nanaša na prebivalce in gospodinjstva, drugi na podjetja, tretji na občine, četrti pa so sanacijski ukrepi.

Med drugim se je že v zadnjih dneh med zakonskimi predlogi omenjalo posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, ki bo lahko izplačana v enem znesku; moratorij na odplačevanje posojil, posebne prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu za zbiranje sredstev za obnovo; oblikovanje posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo, namenjenega sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, v katerem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, ter hitrejše zaposlovanje tujcev, ko gre za kadre, potrebne za izvedbo obnove. Za učinkovito izvedbo obnove bodo v sklopu posebne vladne službe za obnovo oblikovane tudi tehnične pisarne na terenu.

Vlada sicer napoveduje tudi vzpostavitev številke 114, ki bo vsem omogočala takojšen stik s klicnim centrom za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov.

Vsa sredstva se bodo zbirala v Solidarnostnem skladu

Solidarnostni sklad Slovenije (SOS), kjer se bodo zbirala vsa dobljena sredstva za popoplavno obnovo, je podrobneje predstavil Boštjančič. Potrdil je, da so ga danes zastavili, akti glede delovanja pa bodo sledili v okviru naslednjega zakona, ki bo naslavljal dolgoročno odpravljanje posledic poplav. Cilj je, da se vsa sredstva za okrevanje in sanacijo zberejo na enem naslovu ter se potem porazdelijo. Viri za sklad bodo zelo različni, deloma proračun, deloma nepovratna evropska sredstva, povratna sredstva (npr. kreditne linije z bankami) in donacije. Pomembno vlogo bo zaradi svojih izkušenj s povratnimi sredstvi igrala SIT banka. 

Razlogov za vzpostavitev sklada je več, prvi je predvsem transparentnost, drugi pa evropska pravila za zadolževanje. Ob tem preučujejo tudi podobne sklade iz tujine. 

Obvezni solidarnostni prispevek se bo prištel dohodnini

Skladu se bodo prišteli tudi enkratni obvezni solidarnostni prispevki, ki se bodo zbirali ob dohodnini, zajemali pa bodo tako delodajalce kot zaposlene. Predvidena višina prispevka bo 0,3 odstotka dohodnine. Prispevek lahko 'plačate' tudi s solidarnostno soboto, eno v tem letu in eno v naslednjem letu, saj bo ukrep veljal tudi v 2025. 

Kot je dejal Mesec, bodo v sklad prispevali vsi, zaposleni bodo namenili delež dohodnine, v enakem znesku pa bo prispevalo tudi gospodarstvo.

Boštjančič je dejal, da bi od tega država lahko prejela od 100 do 110 milijonov letno.  

Mesec: Oškodovani bodo lahko prejeli enkratno pomoč, pomoč tudi delavcem

"Zakon vsebuje vrsto določb, ki bodo pomagale tudi pri ohranjanju delovnih mest," je besedo prevzel minister za delo, družino in solidarno prihodnost Luka Mesec. Nato je za prizadete občane napovedal enkratno solidarnostno pomoč v znesku sedemkratne izredne socialne pomoči. "Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, vložite vlogo, in dobili boste enkratno pomoč," je dejal.

Pogoj je, da je oseba v nepremičnini, kjer živi, utrpela hudo škodo. Centri za socialno delo ob tem ne bodo upoštevali prihodkov in premoženja. Brezposelna samska oseba lahko prejme do 3257 evrov, zaposlena samska oseba 3513 evrov. Za štiričlansko družino je znesek nekoliko višji od 11.000 evrov. Vrednost pomoči ne bo smela presegati nastale škode. Ocenjevanje bo potekalo na centrih za socialno delo.

Predlog uvaja tudi subvencijo za najemnino stanovanj, ta bo enaka trenutni subvenciji za tržni najem. V primeru, da ste starejši od 65 let in vam je poplavilo hišo, se lahko brezplačno nastanite v domu za starejše. 

Tisti zaposleni, ki delajo v poplavljenih podjetjih in so pomagali pri sanaciji v avgustu, bodo prejeli polno plačo, četudi podjetja niso delala. Če na delo še vedno ne morete zaradi poškodovane infrastrukture, lahko do konca leta prejemate 80-odstotno povračilo plače zaradi čakanja na delo, ki ga bo krila država. Tudi samozaposleni se lahko prijavijo za pomoč, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki jim bo v letošnjem letu zaradi poplav promet upadel za 25 odstotkov. 

Vlada obenem v predlogu uvaja povabilo v javna dela vsem brezposelnim za najrazličnejšo pomoč ob poplavah. Ob tem bodo povišali plačilo vsem, ki se bodo vpisali v program javnih del. "Nekdo z do pete stopnje izobrazbe bo upravičen do 100 odstotkov minimalne plače, če imate šesto stopnjo izobrazbe, prejmete 110 odstotkov minimalne plače, če imate sedmo stopnjo ali več, pa 120 odstotkov minimalne plače," je naštel Mesec. V sanacijska dela bodo vključili brezposelne. 

Mesec je še posebej omenil hitro zaposlovanje delavcev iz tujine, ki bodo soglasje za delo dobili v roku desetih dni. Gre za tuje delavce z balkanskega polotoka z izjemo Kosova. Pomagali pa bodo pri sanaciji in obnovi države, ukrep bo veljal do konca naslednjega leta. Vloge bodo morale biti označene, da gre za sanacijo, postopki bodo tako tudi na zavodih za zaposlovanje in upravnih enotah stekli hitreje.

Dovoljen obseg dela upokojencev bo do konca tega leta razširjen s 60 na 90 ur, bo pa vlada po Meščevih besedah "vse upokojence, ki si želijo delati in dodatno zaslužiti, povabila, da pomagajo pri obnovi".

Mogoč odlog plačila kredita za 12 mesecev

Minister za finance je predstavil začasne ukrepe s področja bank in podružnic. Te lahko kreditojemalcem odložijo plačila za 12 mesecev. Podjetja in posamezniki lahko vlogo na banke vložijo do konca leta. 

Občine, ki so bile prizadete, se bodo lahko v proračunskih letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolžile do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna (sedaj je meja pet odstotkov), s čimer bodo lahko po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča bolj prožne pri plačilu stroškov, zvišana bo tudi meja za zadolževanje za investicije v letih 2023 in 2024.

Poleg tega bo letos prizadetim občinam po sprejetju programa odprave posledic naravnih nesreč mogoče zagotoviti dodatna proračunska sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Višino, pogoje, namen porabe in postopek dodelitve teh sredstev bo določila vlada.

Boštjančič je omenil tudi ukrepe na davčnem področju, za nakup gasilske opreme so davek znižali za pet odstotkov. Pri osebah, ki so morale poiskati začasno nastanitev, so uvedli olajšavo, prav tako tudi tistim, ki nastanitev nudijo.

Banke naj bi vladi že podale predlog o ukrepih, s katerimi bodo pomagale državljanom.

Za rekonstrukcijo ne bo treba imeti gradbenega dovoljenja

Ena izmed vladnih prioritet pri sanaciji škode po poplavah je pretočnost vodotokov. Skladno z danes sprejetim predlogom interventnega zakona bo po besedah ministra Uroša Brežana za dosego tega cilja v vodotoke napotila dovolj ljudi in mehanizacije. Ob tem je vlada napovedala pametno sanacijo za boljšo pripravljenost na nove ujme.

"Rad bi izpostavil tri ukrepe. Zagotovili smo, da bomo zagotovili pretočnost vodotokov," je nadaljeval Brežan. Pod drugo točko je izpostavil podrobne občinske načrte za odpravo posledic nesreč. Na občinski ravni bodo zagotovili nov mehanizem, ki bo pohitril pregled mogočih parcel. Kot tretji ukrep je omenil nujno rekonstrukcijo, ki dovoljuje dela na stavbah tudi brez gradbenega dovoljenja.

Kaj se načrtuje za približno 100 oseb, ki domov zaradi obsežne škode ne bodo mogle obnoviti? "Tem ljudem se je že zagotovilo nadomestna bivališča, kar je bistvo v tem trenutku. Z vprašanjem, kako bodo prišli do nadomestnih zemljišč, se še ukvarjamo," je razložil. 

V skladu z že sprejetimi zakoni se sicer lahko te osebe za tri leta nastani na  območja v občini, ki se jim začasno spremeni namembnost. Če se nato občinski podrobni načrt spremeni, se lahko začasna zemljišča spremenijo v dolgotrajna.