Minister je pojasnil, da so s številkami prikazali, da se je število upravičencev do nekaterih pravic zmanjšalo, ob tem pa so se porabljena sredstva za te iste pravice ohranila, kar pomeni, da so prejemniki dobili več. To velja tako za denarne socialne pomoči kot tudi za državne štipendije.
Nova socialna zakonodaja je želela na bolj pregleden, hkrati pa tudi bolj pravičen način razdeljevati razne socialne transferje pa tudi pravice iz družinske politike in podobno, je pojasnil Vizjak. Novo socialno zakonodajo spremljajo začetne težave, vendar tudi po ocenah centrov za socialno delo na ministrstvu menijo, da je temeljni namen dosežen.
Ugotavljali bodo, ali so se zgodile večje krivice
Na inštitutu za socialno varstvo so sicer naročili evalvacijo oz. pomembne ugotovitve ob enoletnem izvajanju, ki jih bodo socialnim partnerjem predstavili v prihodnjem letu, je napovedal Vizjak. Na podlagi evalvacije socialne zakonodaje bodo na ministrstvu presodili, ali so se kakšni skupini prebivalstva zgodile krivice, in bodo to popravili.
Glede otroških dodatkov je pojasnil, da je selekcija pri dohodkih na posameznega družinskega člana pri prejemanju teh transferjev prisotna in marsikomu se to zdi krivično, vendar težko komentira posamezno zgodbo, preden vidi odločbo, s katero je bila pravica zavrnjena. Pojasnil je tudi, da načrtujejo spremembe glede subvencioniranja prehrane v osnovnih šolah.
Na vprašanje glede zmanjšanja števila dijakov v dijaških domovih zaradi izgube štipendij pa je Vizjak odgovoril, da so omejili otroške dodatke za starejše in štipendije za mlajše od 18 let, kar vpliva na te številke. Vendar minister meni, da so razlogi za te pojave širši, niso povezani le z novo socialno zakonodajo, ampak tudi s krizo, posledično nižjimi prihodki in tudi z drugo zakonodajo, ki je omejila plače v javnem sektorju.
Kot fenomen, na katerega niso računali, pa je omenil, da se je 12.000 od 50.000 upokojencev odpovedalo vlogi za varstveni dodatek iz solidarnosti do potomcev, ker želijo, da neobremenjeno dedujejo njihovo premoženje. "Res ni nikakršne potrebe, da se odrekajo pravici do varstvenega dodatka, in bi bilo prav, da se tisti starejši, ki so na socialnem robu in jim tak dodatek pomeni veliko, obrnejo na centre za socialno delo po to pravico ne glede na to, kako bo država potem uveljavljala svoje stvari pri dediščini," je poudaril.
V prihodnje bo denarja še manj
Za socialne pomoči in nadomestila neposredno upravičencem je bilo v letu 2011 sicer porabljenih skoraj 255,3 milijona evrov, rebalans proračuna 2012 pa je predvidel skoraj 306,2 milijona evrov.
Predlog proračuna za leto 2013 predvideva zmanjšanje tega zneska na skoraj 273,2 milijona evrov in predlog proračuna za leto 2014 na 259,6 milijona evrov, je navedeno v predlogu proračunov za prihodnji dve leti.
Za družinske prejemke in starševska nadomestila je bilo v letu 2011 porabljenih 697,5 milijona evrov, rebalans proračuna 2012 pa je predvidel zmanjšanje na skoraj 648,2 milijona evrov.
Predlog proračuna za leto 2013 pa predvideva nadaljnje zmanjšanje na skoraj 607,2 milijona evrov in predlog proračuna za leto 2014 na 600,6 milijona evrov.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.