Vitanje na zemljevidu vesolja

Danes namreč nimamo več samostojne akademije znanosti in umetnosti, po kateri smo bili cenjeni v Jugoslaviji in tudi med neuvrščenimi, vsa stroka je povezana z Evropsko znanstveno skupnostjo, naši mladi raziskovalci zanje opravljajo razna obrtniška dela in zlagajo birokracijo. naši državljani izvažajo praktično vso znanje, nazaj pa uvažamo nove tehnologije in proizvode, ki so nastali kot rezultat tudi ali včasih celo izključno njihovega dela, to je nekako tako, kot bi brali tiste drobne podnapise ob koncu kakšnega filma, kdo je nosil kavo in skrbel za dobro počutje v filmskem kolektivu, pa to. Ti raziskovalci največkrat niso povezani niti med sabo, prisesani so edino na mentorja, ki deli sredstva iz proračuna, medtem ko vaške skupnosti in družbena samozaščita še naprej kontrolirajo družbo in onemogočajo slehernega posameznika, ki bi se rad začel samostojno, kaj šele v skupini ukvarjati s kakšno zanje novo znanstveno dejavnostjo. Imamo namreč premalo tajnih policistov, ki bi predsedovali še takšnim društvom, brez kontrole pa je zanje vsako znanje nevarno, mogoče ko bodo odrasli njihovi potomci, kot se ponekod že dogaja. Slovenija s tem postaja mutast kiklop, ki bo imel sredi glave le eno oko in nekaj organov, s katerimi bo komuniciral edino med ritjo in usti, stražil bo same temelje naše intelektualne in folozofske misli, romano germanskega porekla, saj balkanci menda niso vedeli, da obstaja vesolje. To je bilo le nekaj tako daleč in popolnoma prazno, da je v bistvu brez veze, v tisti skupnosti ne bi nikoli razumeli, kako točno je Bog ustvaril vse in kaj natančno je mislil s tistimi šestimi usodnimi dnevi, v katerih se je zgodilo vse, kar je vredno vedeti. Tako ne gre več naprej, razumem, da si majhen narod marsikaj ne more privoščiti, ampak razmišljamo in tudi kaj modeliramo lahko zastonj, pravi vesoljski program je tudi velika tržna niša, vesolje se mora odpreti sleherni Slovenski vasi in mestu, le tako bomo lahko nekoč postali del galaktičnih civilizacij, z dosedanjo politiko si ne bomo mogli odpreti niti vrat sončnega sistema, dokler ne bo že ves koloniziran s strani določenih narodov in evgenično izbranih posameznikov.

Stavba nacionalnega vesoljskega programa bi morala imeti odprt pogled na prostor in materijo, ki jo proučuje, če bi na vrhu stavbe dodali še steklen observatorij, z močnim teleskopom, bi vsaj izgledala kot Potočnikova vesoljska postaja, mogoče bi jo v temi kakšni turisti zamenjali še za NLP.

ta je prvošolčki v Vitanju znajo, ampak kje drugje pa ne ;) Očitno se sklanjanja ne učijo na fvdju.. :D

kaj pa, če bi za spremembo razmišljal/a o tem, da tak projekt priskrbi nova delovna mesta in si potem prebivalci proti stradanju pomagajo kar sami?