Šrot in Bavčar bosta morala v zapor, oba napovedujeta nadaljevanje boja

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo dosojene zaporne kazni za nekdanja predsednika uprav Istrabenza in Pivovarne Laško, Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Bavčar bo moral v zapor za sedem let, Šrot pa za pet let in deset mesecev, je potrdil Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar. Znižalo pa je kazen Kristjanu Sušinskemu, in sicer za pol leta.

Višje sodišče v Ljubljani je po besedah Šrotovega zagovornika v večini pritrdilo prvostopenjski sodbi, je dejal Kovačič Mlinar. Nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski bo tako moral v zapor za tri leta, medtem ko bo njegov brat, Nastja Sušinski, ki mu je višje sodišče potrdilo sodbo, v zapor moral za tri leta in devet mesecev.

Kovačič Mlinar je napovedal, da bo obramba na vrhovno sodišče vložila zahtevek za varstvo zakonitosti.

Okrožno sodišče v Ljubljani je Šrota lani spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, Bavčarja pa so obsodili za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja.

Bavčar bo moral vrniti 21 milijonov

Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je senat spoznal za krivega pranja denarja, za krivega pranja denarja in zlorabe položaja je sodišče obsodilo tudi njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega.

Bavčar bo po odločitvi višjih sodnikov moral vrniti dobrih 21 milijonov evrov, Kristjan Sušinski pa 3,5 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Iz sodbe ljubljanskega višjega sodišča, ki so jo na svoji spletni strani objavile Finance, je razvidno, da je sodišče delno pritrdilo pritožbi Kristjana Sušinskega. Kot je zapisalo, "pritožniki utemeljeno opozarjajo glede na listinske dokaze, ki se nahajajo v spisu, na zdravstveno stanje obtoženca". Zato mu je višje sodišče za pol leta skrajšalo dosojeno kazen.

Drugostopenjsko sodišče pa je spremenilo odločitev prvostopenjskega in odpravilo odločitev, s katerim je Bavčarju, Šrotu in Nastji Sušinskemu naložilo plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni.

Fink in Korsika ne bosta vračala denarja

Vsi trije so bili namreč obsojeni za dve kaznivi dejanji, okrožno sodišče pa je pri tem kršilo kazenski zakonik, ki opredeljuje pravila za izreka enotne kazni, saj je pri izreku napačno ravnalo. Denarne kazni v višini 35.000 evrov pa ni umaknilo za Kristjana Sušinskega, ki je bil obsojen le za eno kaznivo dejanje.

Prav tako Bojanu Finku in Bojanu Korsiki ni potrebno vračati 270.000 oziroma 400.000 evrov, ki sta jih prejela kot posojilo od Bavčarja.

Do kaznivih dejanj naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov.

Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta 2012.

Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz. Prav tako kot v prvem, je tudi v drugem sojenju na zatožno klop med drugim sedel Šrot.

Bavčar pravi, da bo dokazal svojo nedolžnost

Danes je Bavčar v odzivu dejal, da bo zoper sodbo uporabil vsa izredna pravna sredstva, ob tem pa je prepričan, da bo svojo nedolžnost dokazal. Bavčar sicer sodbe še ni prejel, če je taka, kot navajajo mediji, pa je razočaran in presenečen. Presenečen je zato, ker je bil prepričan, da bo višje sodišče upoštevalo utemeljene argumente obrambe. "Navedli smo vrsto vsebinskih razlogov, zaradi katerih bi moralo višje sodišče sodbo razveljaviti," meni Bavčar.

Mnogi pravni in ustavni strokovnjaki po Bavčarjevih navedbah pravilno opozarjajo, da je podjetje iz sredstev vseh v obdobju družbene lastnine, prešel v sredstva posameznikov, družbenikov, v obdobju zasebne lastnine. To, tako pravi Bavčar, ne pomeni, da lahko zasebniki delajo karkoli, še posebej ne smejo oškodovati tretjih.

"Pomeni pa, da v zasebna razmerja državni organi ne morejo posegati po uradni dolžnosti. V tem primeru pa so. In zato ni slučajno, da sodišče ni znalo pojasniti, kaj bi moral narediti nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, da ne bi zlorabil položaja. Ni slučajno, da ni upoštevalo izvedenca, ki je sploh prvič pojasnil, kaj pomeni trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in da gibanja delnic ni moč napovedati za naprej," je zapisal Bavčar.

Poudaril je še, da ni slučajno, da sodišče ni upoštevalo, da je v svojih poslih ravnal popolnoma poslovno običajno s trgovanjem preko bančnega računa, ampak je videlo zgolj priliv in se v razloge zanj sploh ni spuščalo.

In iz istih razlogov Pivovarna Laško po Bavčarjevih besedah vse do tedna dni pred sojenjem sploh ni trdila, da je oškodovana, pač pa nasprotno, da je zaslužila in šele s pritiski so jo pripravili, da se je postavila na stran tožilca, ob tem pa sploh ni znala pojasniti zakaj.

Obramba je po Bavčarjevih pojasnilih ves čas govorila tudi o procesnih kršitvah. Pri tem je izpostavil, da je tožilec Jože Kozina naročil davčni upravi, naj začne preiskavo proti njemu, ki je bila v bistvu kazenska preiskava, z njo pa so bile kršene njegove pravice zoper samoobtožbo.

Bavčar je še spomnil, da je Kozina skoraj v celoti sledil in prepisal ovadbo, ki jo je zoper njega vložil Zoran Janković. Zato ga odločitev višjega sodišča, dva dni pred volitvami, ne preseneča. "Žal moram ugotoviti, da sodišča v zadnjem času ne sledijo interesu prava, ampak sledijo političnemu in medijskemu linču," je še dejal Bavčar.

Nadaljevanje boja napoveduje tudi Šrot

Tudi Šrot je v odzivu dejal, da se s sodbo ne bo nikoli sprijaznil in se bo boril na vseh možnih institucijah. Sodbo je označil za konstrukt in trdi, da je obsojen zaradi posla, ki je Pivovarni Laško prinesel dobiček v višini treh milijonov evrov.

Po njegovi oceni tako prvostopenjsko kot višje sodišče ni imelo nikakršnih argumentov oziroma dokazov za izrečeno sodbo. Kateri razlogi so vodili višje sodišče k taki odločitvi, pa Šrot ne želi ugibati, zagotovo po njegovem mnenju niso bili dejanski in pravni argumenti.