Virant: Zdravnikov se ne da izvzeti iz varčevalnih ukrepov

Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin in minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant sta po današnjem srečanju pojasnila, da je v približevalnem predlogu ukrepov, ki jih je vlada sindikatom predstavila na četrtkovih skupnih pogajanjih, za Fides najbolj boleča in nesprejemljiva ideja o kompresiji plačne lestvice.

Po Virantovih besedah je vlada ta ukrep predlagala zato, ker si je to želela večina na sindikalni strani, pričakovano pa je, da bodo imeli s tem težave tisti sindikati, ki imajo svoje članstvo v najvišjih plačnih razredih, kamor spadajo tudi zdravniki. Ob tem je spomnil, da bi ta ukrep veljal le za letos in prihodnje leto.

'Kompresije ne bomo podpisali pod nobenim pogojem'

Kot je pojasnil Kuštrin, so danes Virantu med drugim izrazili pomisleke o tem, da so zdravniki obravnavani kot javni uslužbenci. Zavedajo se sicer, da je njihov vpliv omejen, saj so eden od številnih sindikatov javnega sektorja, a se zavzemajo za sporazum, ki bi ga podpisali paralelno in opredelili zahteve, ki bi morale omogočiti večjo fleksibilnost znotraj sistema.

"Kompresije pa ne bomo podpisali pod nobenim pogojem," je poudaril in dodal, da bi za nekoga, ki spada v 50. in višji plačni razred, verjetno ta kompresija pomenila za približno 200 evrov nižjo plačo.

"Tisto, kar bo doletelo zaposlene v javnem sektorju, bo tudi zdravnike," pa je povedal Virant. Po njegovih besedah v sistem javnega sektorja sodijo vsi, ki so plačani iz javnega denarja, strinja pa se, da je v plačnem sistemu nekaj manevrskega prostora za fleksibilizacijo. A v skupnem sporazumu o varčevalnih ukrepih, ki ga vlada želi s sindikati podpisati do najpozneje sredine maja, ne bo mogočih kakšnih specifik za posamezne sindikate, je dodal Virant. Zato ga tudi poskušajo oblikovati tako, da bo čim bolj uravnotežen.

Ko bodo "nujna pogajanja o plačni masi za letos in prihodnje leto" zaključili, pa se bodo po njegovih besedah lotili tudi sprememb in dopolnitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter tudi to usklajevali s sindikati. Te spremembe bodo šle gotovo v smer fleksibilnosti, je pojasnil minister.

Kljub temu je veliko stvari, s katerimi se Virant in Kuštrin strinjata. Virant je tako izrazil veselje, da sindikat opozarja na možne prihranke v zdravstveni blagajni, ki niso zgolj na področju stroškov dela. Med drugim gre za javna naročila, materialne stroške in cene zdravil. Strinjata se tudi s tem, da je treba čim prej sprejeti standarde in normative zdravniškega dela.

Vladna stran odprta za predloge

O pogajanjih, ki potekajo z vsemi sindikati, je Virant danes dejal, da bosta najbolj trdi točki novega predloga 0,2-odstotno znižanje dodatka na delovno dobo in progresivno znižanje regresa za malico. Vladna stran je po njegovih zagotovilih odprta za vse predloge, vendar pa ne želi vnaprej razkrivati, v katerih točkah se je pripravljena zbliževati s sindikati. Ob tem pričakuje, da bodo sindikati tokrat podali svoj protipredlog.

ZZZS nasprotuje zaostritvam pokojninske ureditve

Ekonomsko-socialni svet (ESS) se je danes seznanil z osnutkom nacionalnega reformnega programa (NRP) 2013–2014. Socialni partnerji so se dogovorili, da bodo ministrstvu za finance do ponedeljka posredovali pripombe in predloge, besedilo z NRP povezanega programa stabilnosti pa bodo obravnavali 8. maja. Vlada bo oba dokumenta potrdila 9. maja.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) osnutku NRP nasprotujejo v delu, kjer je predlagano zviševanje upokojitvene starosti. Kot je spomnil predsednik zveze Dušan Semolič, je namreč predlagano "podaljševanje upokojitvene starosti glede na statistično dokazan trend podaljševanja življenja". "Tako bo avtomatično zvišana upokojitvena starost. S tem pa objektivno zmanjšujejo pomen nekaterih bonitet, za katere smo se dogovorili do zdaj," je dejal. Nasprotujejo tudi predlagani uvedbi obveznega drugega stebra, torej dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je medtem izpostavil, da je bil sprejem veljavnega zakona o minimalni plači v času vlade Boruta Pahorja "velika neumnost". Gospodarstva ne gre graditi tako, da bo imela večina minimalno plačo, temveč tako, da se dela na delovnih mestih z veliko dodano vrednostjo in da se za ustrezna dela zagotavlja ustrezne plače, je zatrdil.