Šturm: Stavke ne podpiramo

Beli sodniški stavki, ki se je začela danes, se je po podatkih stavkovnega odbora slovenskih sodnikov pridružilo okoli 72 odstotkov sodnikov. Janja Roblek je pojasnila, da podpisi podpore stavki še prihajajo. Ob tem je priznala, da je v primerjavi s tridnevno opozorilno stavko nekaj upada pri podpori stavki, vendar so s tem računali, glede na to, da so sodnike pozvali k odpovedi pogodb o dodatnem delu. Podpora stavki je po njenih besedah nekoliko nižja, saj si lahko sodniki z dodatnim delom izboljšujejo svoj finančni položaj. "Gre za deviacijo, za anomalijo sistema," je dodala. V primeru neizpolnitve zahtev bodo sodniki stavko oktobra zaostrili.

Kot piše v sklepu o začetku stavke, sodniki zahtevajo ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljivost plač s poslanskimi in ministrskimi ter ohranitev realne vrednosti sodniških plač.

Stavka do izpolnitve zahtev

Sodniki od 8. ure delajo le pričakovani obseg sodnikovega dela, sodnike pa bodo pozvali k preklicu pogodb o dodatnem delu. Sodniška stavka bo trajala do izpolnitve zahtev oziroma do sklenitve dogovora. V primeru nepripravljenosti delodajalca na pogajanja pa bo stavkovni odbor predlagal še druge možne oblike stavke.

Stavkovni odbor slovenskih sodnikov in minister za javno upravo Gregor Virant so se pred tridnevno opozorilno sodniško stavko, ki je med 9. in 11. junijem potekala na slovenskih sodiščih, že dvakrat sestali. Po besedah predsednice stavkovnega odbora Janje Roblek pa je ponudba, ki jo je prinesel minister, pomenila nekaj dodatnega in se ni nanašala na stavkovne zahteve.

Virant je konec maja stavkovnemu odboru ponudil, da bi lahko sodnika začetnika ob imenovanju na okrajno oz. okrožno sodišče uvrstili ne v izhodiščni plačni razred, ki ga določa zakon, ampak do pet plačnih razredov, to je do 20 odstotkov višje. Na ta način bi po ministrovih besedah reševali tisti problem, ki ga sodniki najpogosteje izpostavljajo kot razlog za zahtevo po višjih plačah, to je pomanjkanje kandidatov za sodniška mesta ob razpisih na okrajnih in okrožnih sodiščih.

Virant: Zadnja ponudba

Ob tem je minister povedal, da je to z njegove strani zadnja ponudba. S stavkovnim odborom naj bi se Virant znova sestal 24. junija, vendar se sodniki sestanka niso udeležili, ker minister ni dal ustrezne ponudbe.

Po Virantovem mnenju sodniki z idejo o beli stavki izpričujejo svojevrsten cinizem. Če stavkaš tako, da delaš po normi, potem je očitno, da je ta norma prenizka, je pred tednom dni poudaril Virant. Kot je pojasnil, je vlada svojo ponudbo predlagala že maja, s strani sodnikov pa ni prišla nobena nova pobuda.

Šturm: Ne pričakujem upada reševanja zadev

Minister za pravosodje Lovro Šturm je ob začetku sodniške bele stavke poudaril, da obžaluje odločitev o stavki. "Glede na to, da stavka poteka v dneh pred sodnimi počitnicami in ob predpostavki, da bodo reševali zadeve po vrsti, ne pričakujem večjega upada reševanja zadev in menim, da projekt Lukenda zaradi stavke ni in ne bo ogrožen," je dejal.

Minister pričakuje, da se bodo sodniki držali tudi vseh pravil, ki določajo vrstni red reševanja sodnih zadev, da ne bodo reševali le lažjih zadev in delali izjem. "Pričakujem, da bodo sodniki reševali zadeve po vrsti in se najprej lotili reševanja najstarejših zadev, zadev, ki so stare več kot deset let ali vsaj več kot pet let, ali pa nenazadnje tudi več kot 18 mesecev, kajti tudi te so označene kot sodni zaostanek," je dejal minister.

Šturm je poudaril, da je ministrstvo v skladu s pristojnostmi storilo vse pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in glede izboljšanja statusa slovenskih sodnikov.