Janša: Ti zadnji procesi ugašajo luč na koncu predora

Zahteva za razpis referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni bila vložena v skladu z zakonom in poslovnikom državnega zbora, je sporočil predsednik DZ Gregor Virant. Referenduma o tem vprašanju tako po njegovih besedah ne bo. Opozicijska zahteva za referendumsko odločanje o slabi banki je namreč po mnenju tako pravne stroke kot Viranta zaradi 30 fotokopiranih poslanskih podpisov neveljavna.

Bomo pa državljani na referendumu, ki naj bi bil predvidoma januarja, odločali o Slovenskem državnem holdingu. Premier Janez Janša je danes sicer že napovedal, da bo vlada referendumsko zahtevo dala v presojo ustavnemu sodišču.

Virant prepričan v svojo odločitev

Virant je prepričan, da ima za svojo odločitev izjemno čvrste strokovne argumente in dodal, da se je posvetoval z uglednimi pravnimi strokovnjaki – z Rajkom Pirnatom, Mirom Cerarjem, Janezom Čebuljem in Igorjem Kavčičem.

Soglasno mnenje omenjenih pravnikov po njegovih pojasnilih je, da zahteva ni bila vložena skladno z zakonom in poslovnikom DZ. Glavni argument je določba zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po kateri morajo biti zahtevi priloženi podpisi poslancev – lastnoročni podpis, je navedel Virant.

Drugi argument pa je določba poslovnika DZ, ki govori o vseh gradivih, ki se pošiljajo predsedniku DZ – ta namreč kot pisno gradivo opredeljuje gradivo, ki je napisano ali natisnjeno in lastnoročno podpisano v fizični obliki ali gradivo, ki je v elektronski obliki in je podpisano z varnimi elektronskim podpisom s kvalificiranih potrdilom.

"Moja odločitev je jasna, nedvoumna in je ne bom spreminjal," je poudaril Virant in se vprašal, "kako pa naj bi ravnal ob tako soglasnem mnenju vseh pravnih strokovnjakov, ki sem jih povprašal?"

Janković: Najtežja odločitev v tem letu

Medtem pa je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković dejal, da so pripravljeni umakniti referendumsko zahtevo, če bi od vlade dobili trdno zagotovilo, da omenjena zakona ne bosta uveljavljena.

"Odločitev o vložitvi zahtev za referendum o zakonih o holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bila najtežja odločitev v tem letu, odkar se ukvarjam z visoko državno politiko," je dejal Janković. Največja dilema je bila po njegovih besedah odločiti se, ali pustiti oba zakona, da se uveljavita, ali pa priznati, da je s to odločitvijo spremenil zavezo, da ne bo zahteval referendumov.

Zakona bi po njegovih besedah državo stala 13 milijard evrov, zato imajo v stranki "kar 13 milijard razlogov za zahtevo za razpis referendumov". Dodal je, da se "nelegitimna vlada boji volje državljank in državljanov". 

Opozoril je tudi, da je bil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije v torek zelo pozno obveščen o neveljavnosti nekaterih podpisov za referendumsko zahtevo, zaradi česar je bila njihova možnost zbiranja dodatnih podpisov pravzaprav onemogočena. Pojasnil je, da je bil tudi to eden od razlogov, da so se v PS odločili za referendumsko zahtevo.

"V Sloveniji smo imeli 20 referendumov, pri 14 je aktivno sodeloval tudi SDS, zdaj pa kar naenkrat volja državljanov ni več prava," je dejal.

Odločitev predsednika DZ, da zahteva za razpis referenduma zakona o t. i. slabi banki ni bila vložena v skladu z zakonom in poslovnikom DZ, ker ji je bila priložena kopija podpisov poslancev in ne izvirnik, je glede na dosedanjo prakso v DZ nenavadna, še dodaja Janković.

Türk poziva vlado in opozicijo, naj sedeta za mizo

Predsednik države Danilo Türk je že včeraj na državni zbor, vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank, vlado, nepovezane poslance in predstavnika obeh manjšin naslovil javno pismo, v katerem jih poziva, naj vlada in opozicija ob tako pomembnem projektu, kot je reševanje bank, stopita korak nazaj in dosežeta dober sporazum.

Zapisal je, da poti za to obstajajo, prej pa je treba vzpostaviti pogoje za dialog. Pri tem navaja, da so za to potrebni zaupanje, dogovor glede ključnih rešitev in čas. Prav slednjega si lahko vlada za dosego dogovora po mnenju Türka kupi tako, da na izredni seji po nujnem postopku sprejme zakon, s katerim zadrži uveljavitev zakonov o slabi banki in državnem holdingu, kar je, kot dodaja predsednik, že bila uporabljena rešitev pri nekaterih določbah zakona o denacionalizaciji in zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.

Vzporedno s tem bi morali po mnenju predsednika tudi predlagatelji referenduma zahtevo za razpis referenduma umakniti. Ob zaupanju vseh udeležencev v zakonodajnem postopku bi lahko ta zakon sprejeli in razglasili takoj po razglasitvi obeh sprejetih zakonov.

Virant je v odgovor Türku dejal, da podpira kakršno koli rešitev, ki bi preprečila referendumsko blokado in ki bi omilila vtis "totalne politične vojne", in dodal, da je "treba poiskati razumno rešitev".

Janša: Kje je bil predsednik Türk, ko smo se usklajevali?

"Vsi, ki naslavljajo pobude o spremembi zakona, pozabljajo, da smo se o teh zakonih dolgo usklajevali," je danes dejal premier Janez Janša. Poudaril je, da je v slovenski zgodovini malo odločitev, o katerih bi se tako dolgo usklajevali kot o teh dveh zakonih. "Kje je bil predsednik Türk, ko smo se usklajevali, takrat bi bila njegova pobuda dobrodošla," pravi Janša. Pobuda predsednika, da vlada zadrži ta dva zakona, ni možna, saj zakona, dokler se ne uveljavi, ni mogoče spreminjati. Predsednik Türk je med današnjim soočenjem na POP TV dejal, da prosi, da se žargon spremeni. Pravi, da sta o tem s predsednikom vlade govorila konec avgusta in tudi z ministrom Šušteršičem. "Prezgodaj je trditi, da dogovor ni možen. Iskati je treba kompromis," je še poudaril.

"Nima smisla, da se še naprej usklajujemo z nekom, ki se noče uskladiti oz. ki kljub temu da je prej izjavljal drugače, danes govori o tem, kako so to slabe rešitve," je prepričan premier.

"Nikoli doslej se še ni zgodilo, da bi bil zoper kateri koli akt ali zakon državnega zbora izglasovan veto državnega sveta, bila vložena referendumska pobuda sindikatov, bil dan predlog za referendumsko zahtevo državnega sveta ali bili zbrani podpisi 30 poslancev. Tokrat se je to zgodilo prvič," je dejal premier.

"Medtem ko smo imeli v zadnjem tednu neko svetlikanje na koncu predora, ti zadnji procesi to luč ugašajo," poudarja Janša. Po njegovem mnenju gre za dva od petih ključnih protikriznih ukrepov, brez katerih Slovenija ne bo izplavala iz krize.