Zdravniki Virantu dali košarico

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je na novinarski konferenci ob robu seje vlade, na kateri so potrdili dogovor o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju, dejal, da so s pogajanji dosegli fiskalni cilj, ki so ga sporočili v Bruselj. Je pa napovedal že nadaljnje ukrepe, denimo bolj učinkovito pobiranje in izterjavo davkov.

Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ za letos in prihodnje leto največ prihranka prinaša z novo plačno lestvico in nižjimi vplačili za dodatno pokojninsko zavarovanje. Nova plačna lestvica bi veljala od 1. junija letos do 31. decembra 2014. Vsem javnim uslužbencem bi se plače znižale najmanj za pol odstotka, nato pa se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečuje progresivno. Regres za letos bo izplačan v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ, torej različno glede na plačni razred.

Virant o rezervnih scenarijih ne razmišlja

Sindikati javnega sektorja v teh dneh odločajo o potrditvi doseženega dogovora, Virant pa pričakuje, da ga bo potrdila potrebna večina sindikatov in bo v ponedeljek dogovor tudi podpisan, zato o kakšnih rezervnih scenarijih še ne razmišlja. Že v torek naj bi tako državni zbor obravnaval zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto ter novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Da bodo dogovor o varčevalnih ukrepih podpisali, so sicer danes sklenili v sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva, a le ob pogoju, da bo to storila tudi potrebna večina sindikatov javnega sektorja.

Za pristop k podpisu dokumentov se je danes odločil tudi republiški odbor Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, kar je sporočila predsednica sindikata Jelka Mlakar. Ta je sicer nedavno že pojasnila, da so se uspeli dogovoriti z vladnimi pogajalci, da bodo do 31. decembra letos sprejeti kadrovski normativi na področju zdravstvene in babiške nege, kar je bila temeljna stavkovna zahteva sindikata.

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides pa so danes uradno sklenili, da ne bodo pristopili k podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je vladi, ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo ter ministrstvu za zdravje pisno posredoval stališče, v katerem nasprotuje predvsem novi plačni lestvici. Po njegovih navedbah gre namreč za ukrep, ki je "izrecno naravnan proti intelektualcem in pomeni vračanje k uravnilovki". Iz istega razloga Fides zavrača tudi znižanje dodatka za akademski naziv.

"V trenutku, ko sedanji ukrepi najbolj prizadenejo prav zdravnike, in ob tem, ko se bodo zaradi varčevalnih ukrepov in neuveljavljenih standardov in normativov pogoji dela zdravnikov še poslabševali, ni primerno, da se zdravnikom zniža še nadomestilo za bolniško odsotnost," je med drugim še zapisal Kuštrin.

Virant pa pravi, da bo podpisov pod dogovor dovolj, tudi če jih ne bosta prispevala policijska sindikata ter sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Na vprašanje, ali se bo s policisti in zdravniki pogajal ločeno, je sicer dejal, da se ne more pogajati o stvareh, ki so del enotnega plačnega sistema – torej o plačah, dodatkih in podobno.

Z zdravniki se resorni minister tudi ob Virantovi pomoči denimo lahko pogaja o standardih in normativih zdravniškega dela. Teh zdaj ni, poudarja Virant in dodaja, da se tako trenutno ne ve, koliko mora narediti zdravnik za svojo plačo. Po njegovih besedah bi tudi zdravniki podprli sistem, ki bi nagrajeval zdravnike, ki delajo nadpovprečno.

Glede policistov pa je dejal, da se lahko pogaja o plačni masi v policiji in o vprašanju povečanega obsega dela – po njegovih besedah je namreč treba denar nameniti tistim policijskim postajam, ki so nadpovprečno obremenjene.

Koliko bomo prihranili?

Po ministrovih podatkih bodo z dogovorom letos realizirali 190 milijonov evrov prihranka, drugo leto pa 260 milijonov. Številke za prihodnje leto tudi omogočajo, da bo postavka za plačno maso tudi dejansko zadostovala za izplačilo plač, letos pa bodo potrebne prerazporeditve postavk, predvsem sredstev za materialne stroške, je dejal. Letos ukrepi namreč prihajajo šele na sredini leta, saj so se pogajanja začela pozno. "Morala bi jih začeti že prejšnja vlada," je dejal Virant, ki meni, da se z dogovorjenimi ukrepi javni sektor prilagaja situaciji v gospodarstvu.

Ohranili so socialni mir

Poudaril je, da so se izpogajali za ukrepe, ki so jih javni uslužbenci šteli za bolj pravične. Prav tako se mu zdi pomembno, da so ti ukrepi dogovorjeni, saj so s tem ohranili socialni mir. Z uspešno zaključenimi pogajanji, ki da niso bila lahka, je tako po Virantovih besedah domača naloga na področju plač v javnem sektorju opravljena.

Pobrati in izterjati davke

Zdaj sledijo naslednji ukrepi, je napovedal. Kot pravi, bo treba narediti še marsikaj, če se želimo izogniti kriznemu davku. "Bistveno bolj bo treba pobirati davke in jih izterjevati, tukaj je ogromno manevrskega prostora," pravi. Omenil je tudi področje javnega naročanja, predvsem v zdravstvu, saj da opremo in zdravila plačujemo dražje kot bolnišnice v drugih državah, kar je zanj nesprejemljivo.

Erjavec za krizni davek

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je pred sejo izrazil upanje, da bodo načrtovani ukrepi za stabilizacijo javnih financ zadostni. Dodal je, da bo Bruselj uradno oceno podal 29. maja, zato ni želel komentirati neuradnih ocen, da predvideni ukrepi niso dovolj in da bo evroskupina bolj pritisnila na Slovenijo.

Če bi bili potrebni dodatni ukrepi, je Erjavec spomnil na predlog DeSUS o uvedbi kriznega davka, in sicer za vse, ki imajo osebni dohodek denimo višji od predsednika države, in ki v tem trenutku ničesar ne prispevajo k blaženju finančne situacije. Pokojnine pa morajo po njegovem mnenju ostati takšne, kot so, saj da so ravno upokojenci poleg mladih brezposelnih najbolj ogrožena skupina. Dodaja, da ni prav, da se vse lomi na hrbtih upokojencev in javnega sektorja.

Erjavec se je dotaknil tudi načrtovanih ustavnih sprememb, zapisa fiskalnega pravila v ustavo in ureditev referendumske zakonodaje. "Mislim, da je vsem jasno, da do leta 2015 ne bomo v celoti konsolidirali javnih financ," je povedal in dodal, da je zato treba poiskati neko kompromisno rešitev. V vsakem primeru pa po njegovih besedah Slovenija za uspešno izvedbo potrebnih ukrepov potrebuje tako fiskalno pravilo kot spremembo referendumske zakonodaje. "To smo tudi obljubili Bruslju in ZDA, ko smo dobili posojila. Če torej želimo biti kredibilni, mora celotna politika najti neko rešitev. Če ne, bomo vsi izgubili na dolgi rok," je še dejal.

Virant ni želel komentirati neuradnih ocen iz Evrope o načrtovanih ukrepih Slovenije. "Če se bomo odzvali na vsak 'spin', ne bomo mogli v miru delati," je poudaril. O kriznem davku pa je dejal, da bi bila to skrajna možnost. Po njegovem mnenju je namreč treba narediti vse, da bi se izognili uvedbi vseh novih davkov razen že dogovorjenega dviga davka na dodano vrednost.