Virant: Odpuščanja v javnem sektorju bodo potrebna

Slovenija je sposobna svoje probleme rešiti sama, a je v politiki potrebnega več optimizma in pozitivne naravnanosti, pravijo v Državljanski listi (DL). Kot enega ključnih ukrepov za rešitev problemov izpostavljajo uravnoteženje javnih financ, tudi z odpuščanji v javnem sektorju. Potrebujemo pa politično stabilnost, poudarjajo.

Leta 2013 je treba proračunski primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, k temu je vlada trdno zavezana, je povedal predsednik DL Gregor Virant. Zato bo po eni strani treba zmanjševati izdatke, kar bo po njegovih besedah zajemalo tudi zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju, in sicer v čim večji meri z mehkimi ukrepi, a bodo potrebna tudi odpuščanja.

Na kolikšen delež zaposlenih v javnem sektorju bi se lahko ti ukrepi nanašali, bo po Virantovih besedah še treba doseči dogovor. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je dejal, da o tem deležu še ni mogoče govoriti. "Bo pa zanesljivo moralo proti do tega, drugače ne bo šlo," je dodal.

Poleg odpuščanj še drugi ukrepi

Pličanič je napovedal še druge ukrepe v javnem sektorju. Med drugim spremembe insolvenčnega zakona, celovito reformo javnih služb, spremembe dela javnih agencij, spremembe pri upravljanju z državnimi nepremičninami in večjo učinkovitost inšpekcijskih služb. Zadnjega ne namerava doseči z dodatnim zaposlovanjem, temveč z bolj učinkovito organizacijo dela.

Virant je kot eno ključnih nalog izpostavil tudi sanacijo bank v državni lasti. Zelo hitro je treba vzpostaviti kompetentno upravo NLB, zatem pa takoj začeti s forenzičnim pregledom najbolj spornih kreditov. V NLB je treba poslati kazenskopravne strokovnjake v spremstvu NPU, da se ugotovi kazenska odgovornost, če ta obstaja, je dejal.

Po mnenju DL je treba čim prej sprejeti tudi zakon o prenosu slabih bančnih terjatev, glede katerega je finančni minister Janez Šušteršič prepričan, naj se izvede na neko zunanjo ustanovo pod jasnimi pogoji. Takoj zatem naj sledi postopek privatizacije bank v državni lasti. Predlagali pa bodo nadaljevanje privatizacije ne le v bankah, temveč tudi v podjetjih, ki delujejo v panogah, za katere je povsod v razvitem svetu običajno, da so podjetja v zasebni lasti, je dodal Šušteršič.

Za zapis fiskalnega pravila v ustavo

DL se zavzema za zapis fiskalnega pravila v ustavo. To bi bila močna zaveza za vsakokratno vlado, da se drži načela, po katerem se na srednji rok ne troši več, kot se zbere denarja v proračunu, je pojasnil Virant. A tudi če zapis fiskalnega pravila v ustavo ne bo deležen potrebne dvotretjinske večine, je treba po njegovih besedah najti rešitev, ki bo Sloveniji ohranila kredibilnost v očeh mednarodnih finančnih trgov.

V tem primeru bo DL zavzela stališče, da pravilo velja skozi ratificirano mednarodno pogodbo oz. da je tretji člen fiskalnega pakta neposredno uporaben tudi v Sloveniji. Če je to treba urediti na izvedbeni ravni, bodo to po Virantovih besedah uredili z zakonom.

Virant pričakuje, da bo "brez kakšnega velikega kravala" jeseni sprejet zakon o državnem holdingu. Je namreč v precejšnji meri že usklajen, kot ključno pri upravljanju z državnim premoženjem pa je izpostavil izbiro članov nadzornega sveta novega upravljavca. "To morajo biti kompetentni, čisti ljudje, neobremenjeni s preteklostjo in neodvisni," je dejal. Če bodo taki ljudje bdeli nad 10 milijardami evrov državnega premoženja, potem bomo lahko mirno spali, je dodal.

Šušteršič: Od grškega scenarija smo daleč

Šušteršič je zagotovil, da smo od grškega scenarija zelo daleč. A hkrati je dodal, da bomo do konca leta bili bitko za kredibilnost države - od tega je odvisno, kako bomo svoje proračunske potrebe še naprej financirali na finančnih trgih.

Virant je ob špekulacijah glede zamenjav nekaterih ministrov in s tem morebitne politične krize dejal, da je slednja zadnje, kar Slovenija potrebuje. DL želi biti dejavnik optimizma in politične stabilnosti, o politični krizi sploh nočejo razmišljati. Prav tako meni, da je nepotrebna morebitna vezava zaupnice predsednika vlade Janeza Janše na zapis fiskalnega pravila v ustavo.

Svet DL je obravnaval tudi nedavne informacije o sumljivih transakcijah dvema članoma stranke, izvršnemu direktorju DL Janku Jenku in vodji Šušteršičevega kabineta Janiju Torošu. Virant je pojasnil, da so se informacijam posvetili, po pogovoru z obema pa da ni razlogov za sum kaznivih dejanj.