Slovenija

Vročina, dolga vožnja in utrujenost: recept za nesrečo, če nismo previdni

Ljubljana, 06. 07. 2012 08.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
V.L./Ni.J.
Komentarji
8

Zaradi sončnega konca tedna lahko na cestah spet pričakujete povečan promet. Previdnost pa vsekakor ne bo odveč, saj je ravno v poletnih mesecih največ smrtnih žrtev. Vozniki so zaradi vročine, dolge vožnje lahko utrujeni, svoje pa prispevajo tudi tuji vozniki, ki ne poznajo cest.

Zastoj na cesti
Zastoj na cesti FOTO: Thinkstock

Pred nami je konec tedna, ki bo po napovedih vremenoslovcev sončen, zato lahko na naših cestah spet pričakujete povečan promet.

Kot pravijo na prometnoinformacijskem centru, se v poletni turistični sezoni na slovenskih cestah poveča promet predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med Obalo in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna.

Odseki, na katerih lahko ob močno povečanem prometu pričakujete zastoje, so naslednji: avtocesta A4 Maribor–Ptuj, na koncu avtoceste pri Ptuju, kjer se promet preusmeri z dveh pasov na en pas; avtocesta A2 Karavanke–Ljubljana, pred predorom Karavanke; glavna cesta št. 11 Koper–Šmarje–Dragonja; glavna cesta št. 111 Koper–Izola–Portorož in glavna cesta št. 6 Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane.

Sečovlje (na cesti Portorož–Sečovlje), Dragonja (na cesti Koper–Dragonja), Starod (na cesti Kozina–Starod), Jelšane (na cesti Ilirska Bistrica–Jelšane), Obrežje (na avtocesti Novo mesto–Obrežje) in Gruškovje (na cesti Ptuj–Gruškovje). Najbolj obremenjeni mejni prehodi

Vsako leto se povečuje tudi promet od vzhoda proti zahodu in nazaj. V poletnem času je tako med avtocestami v Sloveniji najbolj obremenjena primorska avtocesta A1 med Ljubljano in Koprom. Zato je na tej cesti ob morebitni prometni nesreči ali nujnem intervencijskem posegu pričakovati daljše zastoje, še opozarjajo na prometnoinformacijskem centru.

V poletnih mesecih ceste vzamejo največ življenj

V javni agenciji za varnost prometa pa opozarjajo, da smo vstopili v najbolj nevarno obdobje varnosti cestnega prometa, ko je največ žrtev na slovenskih cestah. V mesecih junij, julij in avgust je v zadnjih letih povprečno umrlo 38 ljudi, 300 se jih je huje telesno poškodovalo. Kljub trenutni večji varnosti cestnega prometa kot lani v agenciji za letošnje poletje pričakujejo nekoliko slabše razmere. V letošnjem poletnem času je umrlo že 17 udeležencev cestnega prometa.

Največji problem je še vedno prevelika in neprilagojena hitrost. Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ob koncih tedna. Neprilagojena hitrost je še posebej nevarna na cestah zunaj naselja. Tudi med motoristi je eden od najpogostejših vzrokov prometnih nesreč hitrost. Letos je sicer na slovenskih cestah umrlo devet voznikov motornih koles oz. za 40 odstotkov manj kot v preteklem letu.

Na agenciji še opozarjajo na utrujenost med vožnjo, zaradi vročine pa se stanje še poslabša. Med vožnjo si je zato priporočljivo na vsaki dve uri vzeti odmor.

Razbito okno na avtomobilu
Razbito okno na avtomobilu FOTO: Thinkstock

Tudi policisti opozarjajo, da je vožnja poleti drugačna od vožnje v drugih letnih časih. Lepo vreme in poletna sproščenost lahko botrujeta manjši previdnosti na cestah, zato na policiji opozarjajo na previdno vožnjo ob doslednem spoštovanju cestnoprometnih predpisov. Policisti opozarjajo voznike, naj poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev.

"Stanje prometne varnosti je letos sicer boljše kot v prejšnjih letih. Lani je bilo do 5. julija 72 smrtnih žrtev, v enakem obdobju letos pa 52, kar je za skoraj 28 % manj kot lani. Vseeno pa si v policiji skupaj z drugimi institucijami nenehno prizadevamo, da na slovenskih cestah ne bi ugasnilo prav nobeno življenje," so na Generalni policijski upravi zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg vročine in gostejšega prometa je med turistično sezono na cestah tudi več tujih voznikov, ki prihajajo iz različnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji ter navadami, še opozarjajo in dodajajo, da se z visokimi temperaturami, ki povzročajo utrujenost voznikov, in večjo raznovrstnostjo udeležencev v cestnem prometu, poveča tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč.

Pozor! Ob toči ne ustavljajte v predorih

Ker bo konec tedna spet vroč, velja še opozorilo, da se ob veliki vročini pri preveliki hitrosti pnevmatike hitreje obrabijo ali celo poškodujejo, še posebej če imate avtomobil hkrati obremenjen z veliko prtljage. Ker smo po dolgem času dočakali dež, lahko to po daljšem obdobju vročega in suhega vremena pomeni zelo spolzko cestišče.

Še enkrat pa velja opozorilo: ob morebitni toči ne ustavljajte v predorih in pod nadvozi. To je zelo nevarno početje in vas lahko stane več kot popravilo avtomobila zaradi toče. Včeraj, ko so Ljubljano zajeli močnejši nalivi s točo, so vozniki spet svoje jeklene konjičke parkirali pod podvoze in se tam ustavljali kar med vožnjo.

Preverite, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh.
 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Znalec
07. 07. 2012 13.41
+1
Kdor si na dve uri ne vzame čas za počitek, ni gladek!
Tucci
07. 07. 2012 19.17
jurcek
07. 07. 2012 08.44
+6
se zmer ne razumem ljudi kateri ustavljajo v predorih, jim je pleh bolj pomemben kot lastno zivljenje... pa se egoisticno dejanje zaradi ogrozanja ostalih udelezencev v prometu
kum11
06. 07. 2012 14.01
-1
kaj pa pot italija madžarska vsake toliko čas aje polno turistov v tej smeri. pa nihče ne omeni.kot da so ndin a toliko pomembni
Tucci
07. 07. 2012 19.22
Ti se najprej nauči pisat, potem pa komentiraj, ker, oprosti, te drugače ne morem jemati resno.
Dongjang1
06. 07. 2012 12.47
-2
Lahko bi bilo bistveno bolj znosno za voznike na cesti če bi pospravili s cest prepotentne motoriste
Nicholas Ver?
06. 07. 2012 22.48
+8
niso vedno motoristi krivi za nesreče!!!!bolj prepotentni vozniki..
Tucci
07. 07. 2012 19.26
Če se motorist zaleti v drevo, je seveda krivo drevo.